Tiskane izdaje
Petdeset let po tem, ko je 1849. stekel redni železniški promet na progi Dunaj-Ljubljana (in kasneje še naprej do Trsta ter proti Gorenjski in Dolenjski), so se v Ljubljani pojavili prvi predlogi za gradnjo podvozov, ki bi pešcem, kolesarjem, motoristom in avtomobilistom olajšali prečkanje proge.
Tako so že leta 1907 na najbolj obremenjenem prehodu na Dunajski cesti zgradili brv za pešce, po prvi svetovni vojni pa so se razvnele razprave o tem, ali je križanje železnice s cesto bolje rešiti s poglobitvijo prve ali s speljavo druge pod železnico.
Ta dilema se je vlekla tudi v čas po drugi svetovni vojni in je z naraščajočim cestnim prometom terjala čimprejšnjo rešitev. Razmere so namreč postajale vse bolj nevzdržne, saj so bile leta 1955 zapornice na tedanji Titovi cesti vsak dan spuščene 156-krat ali skupno sedem ur; s tem da je na območju celotnega mesta železnico nivojsko prečkalo kar 34 cest.
Tri leta pozneje so se naposled odločili, da na Titovi in Celovški cesti zgradijo podvoza pod železniško progo, skozi katera je promet stekel leta 1962, ko je glavna železniška postaja dobila tudi podhod pod tremi peroni in betonske nadstrešnice.
Ker je bila to pomembna pridobitev za Ljubljano, sta se podvoza znašla tudi na več razglednicah. Titova cesta je leta 1991 dobila spet prvotno ime - Dunajska cesta, skrajšana za predel skozi središče mesta med stičiščema s Tivolsko cesto in Trgom Osvobodilne fronte na severnem koncu ter z Aškerčevo in Zoisovo cesto na južnem, ki se odtlej imenuje Slovenska cesta.
Na posnetku, ki ga je leta 1963 fotograf celjskega Fotolika napravil s križišča sedanje Tivolske in Slovenske ceste ter Trga Osvobodilne fronte, ni na levi strani še nikjer zgradb IMP in Dela.
Poslovna hiša IMP, v kateri je zdaj poleg drugih podjetij tudi izpostava Darsa, je bila zgrajena leta 1965, Dom tiska (tiskarna Delo) pa dve leti pozneje.
Šestnajstnadstropno in 63 metrov visoko stolpnico Doma slovenskega politično-informativnega tiska je GP Tehnika dogradil leta 1981. Uredništva so se iz Tomšičeve ulice v »črno vdovo« preselila februarja naslednje leto in prva številka dnevnika Delo je tu nastala 21. februarja 1982.
