Tiskane izdaje
»Dve vrsti kavarn sta v Ljubljani: za gospodo in za vsakogar. Vendar meja ni tako natančna, da bi v prve ne smel kmet ali preprost človek, v druge pa ne gospod. Nasprotno, gosposki kavarnar prav rad vidi kmeta in mu še celo sam pride postreč; če pa kak gospod stopi v kavarno druge vrste, zarožlja brž vsa posoda in vsi strežniki skočijo pokonci ter prilete pozvedovat po njegovih željah,« je pripovednik in satirik Jakob Alešovec v Ljubljanskih slikah (1878) opisoval tedanje življenje v ljubljanskih kavarnah.
Med gosposkimi je bila tudi kavarna Evropa (Cafe Europa), ki je od leta 1869 delovala v pritličju neorenesančne stavbe na križišču Marije Terezije (sedanje Gosposvetske) ceste in Dunajske (Slovenske) ceste na Ajdovščini. Na mestu nekdanje gostilne Krajcrbirt jo je dve leti prej po načrtih dunajskega arhitekta Carla Tietza začel graditi trgovec, hotelir in posestnik Luka Tavčar in se pri tem zgledoval po palači Heinrichshof na Dunaju.
V palači Evropa oziroma Tavčarjevi palači je bil hotel z restavracijo in kavarno ter v zgornjih nadstropjih stanovanja, 1872. pa se je vanjo vselila še Narodna tiskarna s časopisom Slovenski narod, katerega glavni urednik je bil tedaj Josip Jurčič, ki je tu tudi stanoval. Tako so se v kavarni Evropa zbirali mladoslovenci, med njimi Valentin Zarnik, Josip Vošnjak, Fran Šuklje in Janko Kersnik, ki se je poročil s Tavčarjevo hčerko Alojzijo.
Meščani in izobraženci so hodili v kavarno Evropa predvsem na belo in črno kavo ter kapučino, ob tem pa so brali časopise, kramljali s prijatelji in znanci, igrali domine, šah, biljard in kvartali ali pa samo opazovali obiskovalce ali skozi velika okna mestni vrvež na ulici.
Po nacionalizaciji Tavčarjeve palače 1948. se je v kavarni Evropa zamenjalo mnogo najemnikov, toda umirjen kavarniški utrip se vanjo ni nikoli več vrnil, saj ga je zamenjalo ekspresno srkanje kave v preštevilnih bifejih in barih v mestu. Tako zdaj dobro polovico nekdanjih njenih prostorov zaseda poslovalnica Turkish Airlines, v drugi del naj bi se vselil gostinec, medtem ko preostale prostore v palači lastniki oddajajo za različne dejavnosti.
Kot vidimo na razgledniški fotografiji, je pred prednjim zaprtim kavarniškim delom ob ulični svetilki stalo kužno znamenje sv. Trojice. To je bilo sprva leseno, nakar je 1722. kamnosek Luka Mislej izdelal kamnitega, ki ga je s kipom opremil baročni kipar Francesco Robba. Ob preurejanju Kongresnega trga so ga 1927. na predlog arhitekta Jožeta Plečnika prestavili pred uršulinsko cerkev, kjer stoji še danes.
