Tiskane izdaje
Večina hiš z obeh strani Mestnega trga, od katerih izrazito izstopa Rotovž, je zgrajena v baročnem slogu in se ponaša z lepimi pročelji in stopnišči. Njihovi lastniki so bili konec 19. in v začetku 20. stoletja bogati ljubljanski trgovci, saj je bil ta osrednji del mesta ne le upravno, ampak tudi poslovno in trgovsko središče.
Skladno zaokrožen baročni trg kot najbolj prepoznaven del starega jedra slovenske prestolnice izpričuje, da Ljubljana ni bila nikoli provincialno mesto, marveč je hitro sprejemala vse razvojne novosti, ki so se pojavljale v Evropi, denimo plin, elektriko, železnico, tramvaj.
Ta je začel v Ljubljani voziti leta 1901 in ena od prog je bila speljana, kakor vidimo na stari razglednici, mimo magistrata. Električna cestna železnica pa ni z Mestnega trga pregnala le izvoščkov, temveč tudi branjevke, ki so ob tržnih dnevih (sredah in sobotah) pred mestno hišo in na obeh straneh Robbovega vodnjaka ponujale sadje, zelenjavo, krompir, maslo, gobe in druga živila.
Potem ko so porušili stari Rotovž, zgrajen leta 1484, so 1717. na njegovem mestu začeli graditi novo mestno hišo, za katero sta načrte pripravila arhitekt Carlo Martinuzzi in stavbenik Gregor Maček. Zadnji je bil skupaj s kamnosekoma Luko Mislejem in Ludvikom Bombassijem tudi glavni izvajalec del, ki so se zaključila dve leti pozneje.
Že konec 18. stoletja so mestni hiši priključili levo Čavljevo in konec 19. stoletja še desno Galetovo hišo, nato pa so vse tri zgradbe po potresu 1895. tesneje povezali med seboj in jih večkrat predelali. V obdobju secesije so po načrtih arhitekta Leopolda Treyerja na fasado vrnili balkon in preuredili veliko sejno dvorano.
To sta kasneje spremenila še arhitekta Svetozar Križaj (1963) in Milan Pogačnik (1995), pri čemer je zadnji prenovil še druge prostore, med drugim konferenčno sobo, poimenovano po znamenitem ljubljanskem županu Ivanu Hribarju.
Na prostoru pred mestno hišo, kjer je stal vodnjak iz 16. stoletja, so leta 1751 postavili Vodnjak treh kranjskih rek (Save, Ljubljanice in Krke), delo kiparja Francesca Robbe. Tega so zaradi ogroženosti 2008. odstranili, restavrirali in ga shranili v Narodno galerijo, na Mestnem trgu pa je odtlej njegova replika.
