Mesto skozi čas: Narodni dom

Kako zelo se je spremenila Ljubljana? Opazite razliko?

Objavljeno
11. marec 2016 11.38
Boris Dolničar
Boris Dolničar

Glavni cilj leta 1881 ustanovljenega društva Narodni dom, ki je povezalo vsa narodna društva v Ljubljani, je bila gradnja reprezentančnih prostorov za njihovo delovanje in druženje slovenskih meščanov. Zato so pripravili vseslovensko akcijo, v okviru katere so zbirali prostovoljne prispevke, prirejali veselice, loterije in zabave, prodajali delnice, nameščali puščice v gostiščih in trgovinah ipd.

Leta 1893 so razpisali javni natečaj za gradnjo društvene hiše Narodni dom, na katerem je bil izbran češki arhitekt František Edmund Škabrout. Tako so 10. aprila 1894 ob tedanji Franca Jožefa (zdaj Cankarjevi) cesti položili temeljni kamen in že 1. septembra istega leta je bila zgradba pod streho.

Velikonočni potres 1895. je gradnjo sicer malce upočasnil, a dela so se nadaljevala in kmalu prišla v sklepno fazo, ki jo prikazuje tudi objavljena razglednica.

Mogočno palačo, ki je bila prva javna stavba v Ljubljani z električno razsvetljavo, so slavnostno odprli 10. oktobra 1896.

Zaradi pomanjkanja denarja so tako niše na fasadi, namenjene kipom, kakor polja na stenah v Slavnostni in Zlati dvorani, predvidena za poslikave, ostala prazna.

Zgoraj so prostore dobila razna slovenska društva, spodaj so uredili telovadnico, balinišče, kavarno, restavracijo in pivnico. Tu so potekali različni kulturni in družabni dogodki, med katerimi so bili najbolj odmevni plesi in sokolska pustovanja; v stavbo pa so postavili tudi mrtvaški oder zaslužnim Slovencem, kakršna sta bila Ivan Cankar in Ivan Prijatelj.

Po podpisu najemne pogodbe z društvom Narodna galerija 1925. in delitvi prostorov s telovadnim društvom Sokol, ki je edino ostalo v stavbi, so po obnovitvenih delih 1928. v nadstropju odprli prvo stalno razstavo in jo pet let pozneje še razširili. Leta 1945 so palačo nameravali spremeniti v parlament, a so se premislili, so pa ob Puharjevi ulici zgradili Klub poslancev in ga 1988. odstopili Narodni galeriji. Po načrtih Edvarda Ravnikarja so na njegovem mestu 1993. zgradili upravno zgradbo z razstaviščem in nato 2001. po zamisli biroja Sadar Vuga Arhitekti še vmesno vhodno avlo.

Po izselitvi telovadnega društva se je 2012. začela temeljita prenova vseh treh stavb, ki se je končala letošnjega januarja z odprtjem skladno povezanega kompleksa Narodne galerije na 12.670 kvadratnih metrih oziroma sodobnega muzeja z več kot 16.000 umetninami, od katerih jih 613 tvori stalno zbirko.