Mesto skozi čas: Narodni muzej Slovenije

Za prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem je polovico denarja zagotovila Kranjska hranilnica, preostalo pa deželni zbor.

Wed, 11.01.2017, 09:00
Zmagovalec tokratne nagradne igre Dela Mesto skozi čas je Barbara Vrh iz Kočevja. Za pravilen odgovor, da detajl pročelja pripada stavbi Narodnega muzeja, prejme knjižno nagrado. Na naši spletni strani in facebook profilu bomo danes opoldne objavili nov detajl. S katere znane ljubljanske stavbe je?

Na območju med današnjo Prešernovo cesto ter Šubičevo in Tomšičevo ulico, ki se je med letoma 1892 in 1930 imenovalo Muzejski trg, zdaj pa Trg narodnih herojev, so 2. decembra leta 1888 odprli prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Veličastno novorenesančno enonadstropno stavbo Kranjskega deželnega muzeja – Rudolfinuma (po prestolonasledniku princu Rudolfu) so začeli graditi več kot pet let prej, potem ko je ob šeststoletnici priključitve Kranjske k Avstriji 14. julija 1883 temeljni kamen položil cesar Franc Jožef.

Muzejsko zgradbo je zasnoval deželni inženir Jan Vladimir Hrasky, ki si je zamislil tudi vso notranjo opremo, medtem ko je načrt za vhodno avlo in dvoramno glavno stopnišče naredil dunajski arhitekt Wilhelm Rezori. Ljubljanski stavbenik Viljem Treo je v dveh letih zaključil gradbena dela, nato pa se je začela notranja ureditev. Polovico denarja za nakup zemljišča, gradnjo in notranjo opremo v višini sto tisoč goldinarjev je zagotovila Kranjska hranilnica, preostalo pa deželni zbor, ki je za to investicijo namenil tudi izkupiček od prodaje stavbe liceja na sedanjem Vodnikovem trgu.

V njenem pritličju je Kranjski deželni muzej leta 1831, deset let po svoji ustanovitvi, pripravil prvo stalno razstavo, pet let zatem pa je njegov upravnik grof Franc Hohenwart izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Leta 1921 se je Kranjski deželni muzej – Rudolfinum preimenoval v Narodni muzej, ta pa 1997. v Narodni muzej Slovenije, ki si deli streho s slovenskim prirodoslovnim muzejem. Notranje dvorišče so 1991. po načrtih arhitekta Marka Mušiča prekrili in prenovili ter tako pridobili dodaten prostor za razstave in razne prireditve. Leta 2006 so lapidarij na hodnikih pritličja razširili z zastekljenim prizidkom na muzejskem vrtu, kjer je na ogled dvesto kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, večinoma iz Emone in z Iga ter njegove okolice.

Pred muzejem so decembra 1903 na kvadraten podstavek iz pohorskega granita, katerega večji odlomljeni ogelni kos zdaj leži na tleh, postavili 3,40 metra visok bronast kip polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), ki ga je izdelal kipar Alojzij Gangl. Celopostavna stoječa gologlava figura je oblečena v paradni viteški kostum iz 17. stoletja, pri čemer z levico drži knjigo, z desnico pa sega v prostor.

Prijavi sovražni govor