Tiskane izdaje
Na pobudo župana Ivana Hribarja je bila 24. avgusta 1900 s pomočjo praške Živnostenske banke ustanovljena Ljubljanska kreditna banka. V sodelovanju s pomembnimi ljubljanskimi poslovneži, trgovci, odvetniki, uradniki in posestniki se je banka uspešno razvijala in se že pred prvo svetovno vojno odločila, da na prostoru nekdanjega avstrijskega oskrbovalnega skladišča na vogalu Aleksandrove (zdaj Cankarjeve) in Dunajske (Slovenske) ceste postavi poslovno in stanovanjsko zgradbo.
Načrte zanjo je izdelal češki arhitekt František Krasny in aprila 1921 so položili temeljni kamen ter začeli gradnjo petnadstropne modernistične palače. Večino del so opravile ljubljanske tvrdke, le trezor, blagajne, telefonsko centralo, električne ure in dvigala so dobavile dunajske firme, nekaj manjših del pa so izvedli še podjetniki iz Prage in Zagreba.
Eno od dvigal je bilo paternoster, se pravi neprekinjeno delujoče krožno dvigalo z navpično povezanimi, počasi premikajočimi se kabinami brez vrat, v katere so ljudje lahko varno vstopali in izstopali. Palača je bila v tistem času najbolj sodobna stavba v Ljubljani, saj je imela centralno kurjavo, toplo vodo in v dveh podzemnih nadstropjih lastno elektrarno.
Glavni vhod krasijo štirje kipi velikanov (atlanti), ki podpirajo balkon v prvem nadstropju; izdelal jih je kipar Franc Berneker. Uslužbenci Ljubljanske kreditne banke so se iz prejšnjih prostorov na vogalu Stritarjeve ulice in Mestnega trga na novo lokacijo preselili 1. maja 1923. Vendar pa je banka zasedala le manjši del zgradbe. V večjem delu so bili najemniški poslovni prostori raznih podjetij, trgovcev in gostincev ter službena in zasebna stanovanja. Kot vidimo na razgledniški fotografiji, je bila v pritličju stavbe na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste kavarna Emona, ki sta jo vodila gostinca Dolničar in Presker, oba pa sta imela v 5. nadstropju tudi stanovanje.
V prostorih kavarne je zdaj trgovina z oblačili Zara. Po ukinitvi Ljubljanske kreditne banke je palačo zasedla centrala Narodne banke Jugoslavije za Slovenijo in se postopoma razširila tudi v preostale dele stavbe. Od 25. junija 1991 tu deluje Banka Slovenije, ki je med letoma 2006 in 2008 v celoti obnovila zunanjost, vhodno in osrednjo pritlično avlo, notranja stopnišča ter delno prostore vodstva banke.
