Tiskane izdaje
Leta 1870 jih je kupila od največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca, ki je leta 1842 v Vevčah ustanovil tovarno papirja, strojil in barvil, ta pa je dve leti pozneje zgradila prvo strojno papirnico pri nas, ki so jo po obisku nadvojvode Ivana 1852. imenovali Janezija. Leta 1861 je na Vodmatu odprl še tovarno sukna in kocev. Izdelke iz svojih tovarn je prodajal tudi v Italijo, Nemčijo, Anglijo in na Balkan.
Terpinc je že leta 1825 na dražbi kupil grad Fužine, na njem zgradil tri velike mline ter z moko oskrboval Ljubljano in Trst. Ukvarjal se je tudi s kmetovanjem, uvozil je švicarske pasme goveda, uvajal nove vrste sadja in posevkov, kupil prvo mlatilnico in mikalnik za slamo, spodbudil izdelavo gnojila iz kostne moke. Med letoma 1849 in 1868 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe, leta 1866 pa je bil izvoljen v deželni zbor in bil naslednji dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. Ob izbruhu revolucije leta 1848 je bil prvi poveljnik prve čete ljubljanske narodne straže, ki je skupno štela devetsto mož. Leta 1865 je postal častni meščan Ljubljane.
Leta 1920 je papirnica prišla v slovenske roke, pri čemer je štiri petine delnic imela Ljubljanska kreditna banka, pod okriljem katere je nastala delniška družba Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Ta je temeljito obnovila vevško papirnico, zgradila dve hidroelektrarni na Fužinah in uredila brusilnico, tako da je bila med vojnama največja papirnica v državi.
Po vojni se je nacionalizirano podjetje postopoma opremljalo z novimi papirnimi stroji in se usmerilo v izdelavo premaznega papirja. Leta 1990 je postalo večinski, 2004. pa stoodstotni lastnik Papirnice Vevče avstrijsko podjetje Brigl & Bergmeister iz Niklasdorfa.
Druga najstarejša papirnica na Slovenskem (za Radečami) je danes vodilni evropski proizvajalec papirjev za etikete in gibko embalažo.
