Tiskane izdaje
Novorenesančno stavbo na vogalu Beethovnove in Knafljeve (zdaj Tomšičeve) ulice, zgrajeno 1882., je leta 1912 kupila Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko. To obvezno gospodarsko združenje je bilo ustanovljeno 1851. in se je po razširitvi pristojnosti 1925. preimenovalo v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Leta 1924 se je njegovo vodstvo odločilo, da zgradbo temeljito preuredi, jo dvigne za nadstropje in na novo obdela stopnišče.Delo je zaupalo arhitektu Jožetu Plečniku, ki se je leta 1921 iz Prage vrnil v Ljubljano in prevzel mesto profesorja na novoustanovljeni tehniški fakulteti. Čeprav je v tem času še končeval prenovo praškega gradu, se je sredi dvajsetih let že lotil prvih projektov v Ljubljani, med katerimi je bila tudi preureditev zbornične palače.
Na podlagi Plečnikovih idej in skic ter pod njegovim nadzorom je obnovo, ki je trajala tri leta (1925-1927), načrtoval in izvedel njegov asistent France Tomažič, pri čemer izstopa predvsem reprezentativna notranja ureditev.
»Tudi v tem primeru je za Plečnikovo arhitekturo značilno, da vanjo premišljeno vključuje antične elemente. Tako je na stopnišču, obloženem s poliranimi ploščami temnega podpeškega kamna, namestil stebre, ki spominjajo na kretske, saj so spodaj ožji,« poudarja arhitekt prof. Marjan Ocvirk.
Posebno pozornost je namenil portalom, še zlasti tistemu, ki vodi v veliko sejno dvorano. Barvno bogato obdelan je kasetiran strop podesta v prvem nadstropju, medtem ko medeninasti kandelabri z majhnimi svetili ustvarjajo na hodniku prav posebno ozračje.
Za umetnostnega zgodovinarja Damjana Prelovška je Plečnikova palača zrel sad umetnikovega namišljenega sveta, v katerem temeljni problemi klasične arhitekture, prepleteni s humanistično filozofijo in narodnimi čustvi, zmagujejo nad golo uporabnostjo.
Potem ko je bila po drugi svetovni vojni zbornica ukinjena, se je v stavbo vselila zveza borcev in za njo republiški sekretariat za finance, nakar jo je 1964. prevzelo ustavno sodišče in je v njej še danes. Njeno notranjost so kot pomemben del slovenske kulturne dediščine prenovili leta 1997, fasado 2006., po letu 2010 pa postopoma obnavljajo lesene in kovinske dele ter kamnit tlak na stopnišču. (Za ogled je treba poklicati na 01/4776 400.)
