Mesto skozi čas: Resljeva cesta

Zaradi lepo urejene promenade, dreves ob njej in mestnih vil z vrtovi je območje kmalu po ureditvi postalo eno od najprivlačnejših predelov mesta.

Objavljeno
25. oktober 2016 15.48
dolničar
Boris Dolničar
Boris Dolničar

Dvajset let pred nastankom objavljene razgledniške fotografije se je prostor med Sv. Petra oziroma današnjo Trubarjevo cesto in tedanjim Mesarskim, sedanjim Zmajskim mostom − po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu − imenoval Resljev trg, saj je cesto zapirala enonadstropna hiša mesarja Janeza Urbasa, v kateri je bila tudi gostilna »Pri Irgelcu«.

Ko so jo leta 1882 podrli, je Kranjska stavbna družba začela graditi novo Resljevo cesto, ki je že naslednje leto tržni prostor pod grajskim hribom povezala z glavno železniško postajo. Ker je posnetek začetnega dela Resljeve ceste (med Zmajskim mostom prek križišča s Petkovškovim nabrežjem in križiščem s Trubarjevo cesto) nastal po letu 1901, so na razglednici zapisali, da slika kaže pogled »z jubilejnega mosta«. Tega leta odprti novi most čez Ljubljanico se je namreč uradno imenoval Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I., čeprav se ga je zaradi štirih mogočnih bakrenih zmajev na vogalih že kmalu oprijelo zdajšnje ime.

Zaradi lepo urejene ceste, dreves ob njej in mestnih vil z vrtovi je to območje sčasoma postalo eno od najprivlačnejših predelov mesta. V njem je po navedbah zgodovinarja dr. Marjana Drnovška v spodnjem delu, tik pred mostom, delovala Levstikova Apotheke zu Mariahilf (Lekarna pri Mariji pomagaj), ena od šestih ljubljanskih lekarn na začetku 20. stoletja. V njenih prostorih (Resljeva 1) je danes trgovina s tekstilnimi izdelki iz druge roke. Nekdanja mirna cesta je z leti postajala vse bolj prometna, po odprtju predora pod Gradom (1959) pa je postala glavna cestna povezava med ljubljanskim kolodvorom s Poljanami in južnim delom Ljubljane onkraj Grajske planote.

Na vogalu Resljeve in Trubarjeve ceste, kjer je pred dobrimi sto leti ob vrtovih stala le manjša obrtna delavnica, je mestna občina v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uredila prikupen žepni park, ki ga je upravna enota kot »nezazidano« stavbno zemljišče, pripadajoče stavbi na Trubarjevi 37, 2006. vrnila prvotnim lastnikom. Ti so vse skupaj, torej vključno z javnim parkom(!), prodali podjetju Hiša invest, ki ga je lani na hitro porušilo in prostor ogradilo, saj je nameravalo tu zgraditi stanovanjski blok in hostel, kar mu je sprememba občinskega prostorskega načrta iz 2010. tudi omogočala. Šele ko je na to nezakonito in neustavno početje MOL opozorilo ministrstvo za okolje in prostor, so prejšnji mesec le razveljavili sporne prostorskoureditvene pogoje za to območje, kar vliva upanje, da se bo ob dopustni pozidavi na ta vogal vrnilo tudi nekaj zelenja.