Mesto skozi čas: Slovenska Filharmonija

Ljubljana - Potem ko je februarja 1887 pogorela zgradba nemškega deželnega gledališča na vzhodnem robu Kongresnega trga, je to zemljišče z denarno pomočjo Kranjske hranilnice kupila leta 1794 ustanovljena Filharmonična družba. Ta je bila naslednica prvega stanovskega glasbenega združenja na Slovenskem Academie Philharmonicorum (1701) in je s svojim orkestrom in zborom prirejala koncerte ob deželnih slovesnostih, cerkvenih praznikih in drugih priložnostih. Po načrtih arhitektov Adolfa Wagnerja in Viljema Trea je dve leti po požaru začela nastajati neorenesančna zgradba z zaobljenimi vogali, konec oktobra 1891 je bil v njej otvoritveni koncert. Potres jo je štiri leta pozneje precej poškodoval, a se je že leta 1896 v njej nadaljevalo glasbeno življenje.

Med častnimi člani Filharmonične družbe so bili skladatelji Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven, Niccolo Paganini in Johannes Brahms. Haydn je družbi daroval mašo v C-duru Missa in tempore belli, ki so jo ob božiču 1800. izvajali v šentjakobski cerkvi, medtem ko ji je Ludwig van Beethoven poslal prepis še nenatisnjene partiture Šeste simfonije z lastnoročnimi popravki in dodatki. Diplomo za častnega člana so podelili tudi Mozartovemu sinu Franzu Xaverju Wolfgangu, ko je 19. julija 1820 koncertiral v Ljubljani.

Pomikajte drsnik med slikama:


V sezoni 1881/82 je orkester vodil pianist, skladatelj in dirigent Gustav Mahler, katerega kip, delo kiparja Bojana Kunaverja iz leta 1980, krasi vhodno vežo. Na pobudo Glasbene matice je bila leta 1908 v teh prostorih ustanovljena Slovenska filharmonija, med svetovnima vojnama jo je najprej nasledilo Orkestralno društvo in nato Ljubljanska filharmonija, z letom 1948 pa je tu začela delovati Slovenska filharmonija s simfoničnim orkestrom, godalnim kvartetom ter mešanim in mladinskim zborom. Danes jo sestavljata orkester in (mešani) zbor, ki vsako leto pripravita številne abonmajske in priložnostne koncerte, hkrati pa se ponašata z uspešnimi gostovanji v evropskih kulturnih središčih, ZDA in na Japonskem ter nastopi na mednarodnih festivalih.

Ob tristoletnici so 2001. zgradbo Slovenske filharmonije temeljito obnovili in zasteklili Plečnikovo stebrišče iz leta 1937 na zadnji strani.