Metelkovci za pomoč zaprosili državo

Ljubljana – Ker MOL od prodaje hostla Celica kljub javnim pozivom ne odstopa, je KUD Sestava na vlado in njene ministre naslovila odprto pismo, naj po hitrem postopku zaščiti vrhunsko slovensko in evropsko kulturo dediščino ter prepreči zlorabo in uničenje te kulturne, turistične in poslovne vrednote.

Pismo so poleg Janka Rožiča, vodje programa v hostlu Celica, podpisali tudi drugi ustvarjalci, ki so »proti prodaji in uničenju Celice«. Z njim so opozorili, da bi bil nedopusten škandal in cinizem brez primere, če bi tako reprezentančno vrednoto slovenske kulkture in turizma izgubili prav na pragu Evropskega leta kulturne dediščine leta 2018. Še sploh, ker je v preobrazbi zapora v hostel sodelovalo kar 80 domačih in tujih umetnikov, ki so vzpostavili vizijo in umetniški koncept. Poleg tega so zaradi javnega delovanja Celici in Ljubljani podarili številna izjemno pomebna umetniška dela in na ta način so urejene tudi avtorske pravice. Tudi sama Celica je bila »poklonjena«, zato po mnenju Sestave pripada mestu. In da si ne moremo privoščiti, da bi bila to še ena od 800 izgubljenih enot kulturne dediščine (vseh vpisanih je sicer 30.000), kolikor smo jih izgubili od leta 2012 do danes.

Svetniška pobuda

Kulturnike iz KUD Sestava pa je izjemno neprijetno presenetila tudi pobuda samostojnega mestnega svetnika Denisa Strikovića, da bi upravljanje hostla Celica in kulturno dogajanje v njem prevzel mladinski center Mladi zmaji. Svetnik, ki je bil ob izvolitvi član stranke Združena levica, kasneje pa je iz nje izstopil in je formalno samostojni svetnik (glede na svoje razprave in glasovanje pa je zelo blizu Jankovićevi listi LZJ), je za tako potezo pripravil zelo »zanimivo« obrazložitev. Trdi, da se je občini kot lastnici hostla s tem, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani prodala ustanoviteljske pravice zavoda Šouhostel in ko konec leta poteče najemna pogodba s tem zasebnim subjektom, ponudila priložnost, da prevzame njegovo upravljanje in da »dejavnosti v tem objektu nadgradi z mladinskim centrom in kulturnim prostorom«. Zadnji bi bil prvenstveno namenjen kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju mladih in promociji njihovega dela. In dodal, da območje Metelkove »potrebuje mladinski center, ki bo ponudil prostor in organizirano kakovostno preživljanje prostega časa za mlade in mlade goste našega mesta«.

Meni, da tudi mladinske organizacije potrebujejo mladinski hostel, ki jim bo omogočil uspešno izvajanje mednarodnih projektov v Ljubljani. Pri tem navaja, da imajo številne slovenske občine mladinske centre in hostle pod eno streho, v Ljubljani pa da imamo uspešen javni zavod Mladi zmaji, ki je takšno zgodbo o uspehu »sposoben speljati tudi v glavnem mestu Slovenije«. Ta bi, pravi Striković, prinesla tudi del samofinanciranja delovanja Mladih zmajev.

Ogorčenje

Janko Rožič je svetnikov predlog označil za poskus, da bi Sestavi »speljali« prostor delovanja, hkrati pa močno dvomi, da bi bili Mladi zmaji sposobni prevzeti upravljanje hostla, da o vodenju kulturnega programa, kakršnega izvaja društvo, sploh ne govorimo. Takšnega »sovažnega prevzema«, kakršnega si je omislil mestni svetnik in bo del gradiva za decembrsko sejo mestnega sveta, seveda ne bodo dovolili. Jih pa ne čudi, saj je le logična posledica županovega odgovora na odprto pismo, ki ga je nanj naslovil KUD Sestava. V njem je namreč zapisal, da ima MOL kot edina lastnica več možnosti glede nadaljnje usode Celice – odprodajo, upravljanje s strani javnega zavoda MOL, ali pa poišče novega, odgovornega najemnika, ki bo spoštoval tako dediščino stavbe, podpiral kulturni program v Celici in sobival z AKC Metelkova.

Nasprotni odgovori

Čeprav smo na tiskovni konferenci pričakovali tudi dosedanjega najemnika hostla Celica Tomaža Juvana, da bi pojasnil Jankovićeve očitke na račun svojega dosedanjega vodenja hostla, ga ni bilo. Janko Rožič je pojasnil, da je »poslovno zadržan«.

Ker je župan zapisal, da je ŠOU v Ljubljani leta 2016 zasebni zavod Šouhostel, ki celico upravlja, za dobrih 260 tisočakov prodal direktorju tega zavoda Tomažu Juvanu in to kar na korespondenčni seji, čemur da je MOL nasprotovala, a bila, žal, preglasovana tudi z Rožičevo pomočjo, nam je vodja programa Sestave predložil dopis, iz katerega je razvidno, da je prodajo soglasno potrdilo vseh šest članov sveta zavoda. Ker so bili v svetu poleg treh članov Šouhostla (predsednik je Juvan) še dva predstavnika MOL in Rožič v imenu Sestave, je torej jasno, da taki potezi občina ni nasprotovala. Še več, Rožič je zapisal, da se s prodajo strinja, če to pomeni možnost nadaljnjega vodenja Celice s kulturnim programom, kar je bila podlaga njenega preteklega in tudi garancija prihodnjega svetovnega uspeha. Kot avtorji koncepta Celice pa so člani drušva menili tudi, da je treba denar, ki ga je ustvarila Celica in ni bil razporejen (velik del odpade na nerazporejeno amortozacijo), vložiti v prenovo Celice in njen razvoj. In da je bilo takšno tudi večinsko mnenje sveta zavoda od samega začetka.

Počutijo se kot solastniki

Sicer pa so v KUD Sestava svoje dosedanje delo celo ovrednotili. Po njihovi oceni bi moralo v lastniškem deležu doseči vsaj 30 odstotkov celotne vrednosti objekta. Slikar Žiga Okorn je ob tem opozoril, da gre tukaj tudi za avtorske pravice in da tega ne more kar tako prevzeti neki nov zavod, četudi tako kot KUD Sestava dela v javnem interesu. Rožič je na koncu še poudaril, da bo treba v prihodnosti poskrbeti za dolgoročno ureditev razmerij med MOL, najemnikom hostla in KUD Sestava, predvsem pa da ni normalno, da so v društvu za svoje delovanje v 14 letih prejeli manj denarja (97 tisočakov) kot je nazadnje znašala letna najemnina za hostel (103 tisočake).

Juvanova pojasnila

Najemnik hosta Celica Tomaž Juvan danes, malo po 15. uri, vendarle odgovoril na vprašanja, ki smo mu jih hoteli postaviti že na tiskovni konferenci. Najprej je pojasnil, da v županovih odgovorih precej stvari ne drži. Kupnina za odkup zasebnega zavoda Šouhostla namreč ni znašala 260 tisočakov kot trdi Janković, temveč 290 tisočakov. Prav tako pa da bi korespondenca med njim in mestno upravo razkrila, kako so se res dogovarjali okoli odkupov deležev MOL v Celici, kako so potekala pogajanja o višini najemnin, podaljševanju najemne pogodbe, kako in kdo naj bi vlagal v vzdrževanje hostla, njegovo širitev, financiral programe ... In da se nič ne boji, če jo župan javno razkrije. Zatrdil je, da so odgovorni najemniki, da so redno plačevali najemnino in da imajo plačane tudi vse druge obveznosti. Mimogrede smo zvedeli še, da so pred nekaj leti načrtovali, da bi celotno najemnino vložili v gradnjo prizidka na severni strani hostla z bazenom, savno in 14 sobami, a načrta niso izvedli.

Zatem je dejal, da tako njega kot njegove zaposlene skrbi za prihodnost. Še enkrat je povedal, da hostla ne namerava kupiti na dražbi in da ga še vedno zanima dolgoročni najem. Kar se tiče morebitnega kratkoročnega podaljšanja pogodbe, pa te ne namerava podaljšati, če ne bo veljala vsaj do konca prihodnje sezone.

Na vprašanje, kaj se lahko zgodi, če MOL hostel proda ali poišče novega najemnika, pa je dejal, da zadeva ni tako preprosta. Ker svoje opreme in inventarja občini ne namerava podariti, bi pač vse stole, mize, večino kuhinjske opreme, postelj, vzmetnic, luči ... odstranil. Morebitni novi lastnik ali najemnik pa bi moral vse nabaviti na novo. Ker so samo postelje 14 različnih velikosti, poleg tega pa jih je šest specifičnih (okrogle), bi nabava nadomestnih trajala vsaj dva meseca. In tudi v primeru, da bi jim staro opremo prodali, bi hostel morali za kar nekaj časa zapreti. Dobiti bi morali novo osebje, urediti vso potrebno dokumentacijo, registracije, nove rezervacije gostov, se na novo dogovoriti z dobavitelji hrane in pijače ... Skratka, dobiti bi morali nekoga, ki se dobro spozna na hotelirstvo. Zato se mu Strikovićeva pobuda ne zdi resna. Čeprav je hostel celica po svetu znan kot primer dobre prakse, pa je po njegovem za v prihodnje nujno oblikovati natančno strategijo vlaganj v objekt. Po njegovem bi morali za investicijsko vzdrževanje na letni ravni zagotavljati od 40.000 do 50.000 evrov, ta trenutek pa za najnujnejše posege zagotoviti 200.000 evrov (kopalnice, sobe, vrt in deli fasade so v slabem stanju), saj se gostje nad dotrajanostjo že pritožujejo. In končal z besedami, da je prepričan, da je z občino še možen dogovor, saj so hotelirji s številnimi priznanji in dobro poslujejo tudi brez podpore občinskih proračunov, kot je to primer v hostlih drugod po Sloveniji.