Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko so na Slovenski 55 migrantskim delavcem vsak dan ponujali pomoč in svetovanje, tudi v primeru pogostih zlorab delodajalcev, so infotočko za tujce, ki je delovala v okviru ministrstva za delo in zavoda zaposlovanje, po petih letih zdaj zaprli.
Z zavoda za zaposlovanje so nam sicer še avgusta sporočili, da bo infotočka za tujce delovala še do konca tega meseca, vendar »potekajo intenzivna usklajevanja, da bi zagotovili njeno delovanje v podobni obliki tudi v prihodnjem programskem obdobju«. To se očitno ni zgodilo, saj so infotočko za tujce, kjer so v petih letih svetovali okoli 120 tisoč migrantskim delavcem, danes zaprli. Niti telefonska številka ne deluje več. Na spletni strani zavoda za zaposlovanje so v kratkem sporočilu zapisali le, da se »za vprašanja o zaposlovanju tujcev in pridobitvi ali podaljšanju enotnega dovoljenja« zdaj delavci lahko obrnejo na upravne enote, za »vprašanja o zaposlovanju državljanov Hrvaške, BiH in sezonskih delavcev« pa na službo za zaposlovanje tujcev, ki deluje v okviru zavoda.
Na ministrstvu za delo medtem pojasnjujejo, da bodo vsebine operativnega programa do leta 2020 »nekoliko drugačne«, zato nadaljevanje projekta v takšni obliki ni več možno: »Pripravljamo več projektov, ki bodo pokrivali podobne vsebine, vendar bodo namenjeni vsem ranljivim skupinam na trgu dela, ne samo migrantom«.
»Katastrofalne posledice«
Da bo ustavitev financiranja infotočke imela »katastrofalne posledice«, opozarja Goran Lukič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Izkoriščanje delavcev se vedno začne na dnu, pri tistih, ki so najmanj zaščiteni. To so največkrat migranti. Ko je enkrat teren izkoriščanja testiran in preizkušen, je meja nebo, ki ne pozna razlikovanja po nacionalni, razredni ali poklicni pripadnosti,« je sporočil v svojem spletnem blogu, kjer je med drugim še poudaril, da se izkoriščanje ne zgodi zaradi nepazljivosti, neumnosti ali naivnosti, ampak ko delavec ni informiran.
Tudi v poročilu o delovnih in življenjskih razmerah delavcev migrantov pri nas, ki so ga raziskovalci, med njimi Lukič, sicer pripravili že marca 2011, so opozorili prav na slabo informiranost migrantskih delavcev o njihovih pravicah. In poudarili, da migrantski delavci »ostajajo socialno izključeni, marginalizirani, izkoriščani in diskriminirani«.
