Tiskane izdaje
Sedem deklet in en fant je dva meseca skiciralo, risalo in snovalo svoj pogled na mesto v stripu. Ustvarjali so na delavnici Glavo v oblačke v okviru projektu LUD Literatura, ki je prejšnjo jesen potekal že drugič. Njihova dela so s podporo občine in javne agencije za knjigo izšla v stripovskem almanahu Ljubljana v oblačkih, ki ga bo mogoče dobiti na infotočkah Turizma Ljubljana.
Prizorišče: Prešernov trg. Biciklist se pripelje in pusti kolo prislonjeno na ograjo Tromostovja. Naenkrat kipa Prešerna in njegove muze oživita. Sedeta na kolo in se odpeljeta po mestu. Ko se lastnik kolesa vrne, je to že na svojem mestu. Na sedežu pa ga v zahvalo čakata dve figi. Prešeren in muza se muzata v ozadju. To je zgodba v stripu (brez oblačkov) Natalije Premk Jenič s srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Za delavnico je izvedela od sošolke, ki se je tečaja udeležila že lani.
Romantična nota
Mestne znamenitosti, ki so navdihnile mlade risarke in risarja, sicer tudi mentorja Dejana Kotnika, so še Zmajski most, Robbov vodnjak, Lutkovno gledališče, Ljubljanski grad, trnovska cerkev in Trnovski pristan. Da bi tečajnice lažje našle navdih za svoje zgodbe, so se po Ljubljani odpravile na voden ogled z vodičem, ki jim je o domačem mestu razkril marsikatero zanimivo in neznano podrobnost. Ob tem pa je po pripovedovanju Cirila Horjaka, drugega mentorja, razdrl marsikatero polemično in izpovedal svoj deklarirani rojalistični pogled na družbeno ureditev.
Dekleta so njegovo zagreto vodstvo sicer vzela na znanje, a so se pri snovanju zgodb ravnala predvsem po svoji vesti in prepričanju. Njihovi stripi zato niso socialno ali politično angažirani, ampak nosijo dokaj romantično noto. Kot je tista o nežnem princu in neustrašni poveljnici, ki se v času turških vdorov zaljubita na Ljubljanskem gradu.
Ela Bogataj Stopar, ki je kot veliko ljubiteljic stripa posvojila estetiko japonskih mang, je na delavnici povratnica, saj je sodelovala že na prvi ediciji almanaha. Prav tako je strastna bralka stripov njena kolegica Anna Sangawa Hmeljak, ki je dar risanja podedovala po očetu, slikarju. »Odkar sem se naučila v roki držati svinčnik, rišem. Ne znam se ustaviti,« je povedala mlada umetnica, ki je ustvarila duhovito zgodbo o Martinu Krpanu in kobilici iz strešne ure Lutkovnega gledališča, ki ima dovolj nadlegovanja sitnih golobov in se odloči iti na Dunaj.
Tri dekleta prihajajo s škofijske klasične gimnazije. Emilija Meserko je po temeljitem premisleku narisala zgodbo o Zmajskem mostu. Tini Dernovšek se je zdela delavnica zanimiva priložnost za poglobitev splošnega znanja o likovnem jeziku. »V zadnjem letu se poskušam vključiti v čim več projektov, da bi si okrepila portfolijo za vpis na likovno akademijo, smer fotografija na oddelku oblikovanja vizualnih komunikacij.« Zato je tudi svojo zgodbo v stripu, postavljeno v Trnovski pristan, zasnovala v tehniki kolaža fotografije in risbe. Njeni vrstnici Nini Tome Škarja, ki jo je navdihnil Robbov vodnjak, je za delavnico stripa povedala kar profesorica umetnostne zgodovine, ki jo je že večkrat ujela med risanjem pri pouku.
Pripovedovanja zgodbe v okvirčkih so se lotile precej resno. »Mentorja sta bila kar stroga. Kakšno idejo sta tudi zavrnila, jo postavila povsem na glavo in povedala, kaj bi bilo treba popraviti in kako,« so govorila druga čez drugo. Anna je ustvarila toliko skic, da se ji je srce trgalo, ko je morala zgodbo strniti na nekaj strani. »Cilj te dvomesečne delavnice je ustvariti dovršene stripe, gladko berljive, natisljive, kupljive. To pa na udeleženke deluje kot ustvarjalni pritisk,« je povedal Horjak. Pri projektu je sodelovala tudi Violeta Bilek, ki je vsako zgodbo opremila z nasveti za gibalno ovirane.
Ženska prevlada
Mentorja delavnice Ciril Horjak in Dejan Kotnik (pri zgodbah je dijakinjam pomagal Andrej Blatnik) sta na predstavitvi novega almanaha pokomentirala precej očitno žensko prevlado na stripovski delavnici. »Že ameriški risar in teoretik stripa Scott McCloud je napovedal, da bo 21. stoletje v stripu pripadlo ženskam. Njegova napoved se v veliki meri uresničuje. Gre za globalni trend – ženske stripe rišejo, v njih nastopajo, jih izdajajo in kupujejo. S tem pa v strip prihaja tudi nova senzibilnost,« je dodal Horjak.
Kljub temu da imamo v Sloveniji dobre (moške) striparje, so se v mlajši generaciji za zdaj za delavnico opogumila le dekleta. In po dovršenih izdelkih in kljub mladosti precej dognani estetiki sodeč, bomo o njih gotovo še slišali.
