Mladi in nove droge: Če kdo doživi epileptični napad, počakajo, da mine

Zadnja leta so v mestu vse bolj priljubljene nove sintetične droge, njihovi uporabniki pa so vse mlajši.

Objavljeno
02. april 2014 17.30
5.8.2007 Hvar, Hrvaška. Mladi se zabavajo in plešejo v obalnem klubu na Hvaru.FOTO:JURE ERŽEN/Delo
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – Kot po vsem svetu so se tudi v našem glavnem mestu navade pri uporabi in zlorabi drog spremenile. Zadnja leta so vse bolj priljubljene nove sintetične droge, prav tako se je znižala starostna meja uporabnikov, med katerimi je vse več najstnikov.

Nove sintetične droge sicer niso več tako zelo nove, tako pri nas kot v tujini so razširjene že vrsto let, natančneje od začetka devetdesetih. Na združenju Drogart, človekoljubni organizaciji, katere glavni namen je zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, so se novembra lotili raziskave o uporabi novih sintetičnih drog pri nas; rezultati bodo znani jeseni.

Zakonito izigravanje legalnosti

Sintetične ali dizajnerske droge, kot jim tudi pravijo, so bile sprva omejene na skupine ljubiteljev, ki so iz radovednosti raziskovali in preizkušali nove stvari, ki niso bile splošno razširjene med drugimi uporabniki mamil. Ti so imeli namreč raje predvidljiv učinek, ki so ga dobili s kokainom, spidom in ekstazijem, z drogami torej, ki so bile že pred več kot desetletjem priljubljene na klubski sceni, v uporabi pa so vsekakor še danes. Toda danes so jim precejšnja konkurenca dizajnerske droge, ki jih sintetizirajo v laboratoriju z namenom, da se izognejo veljavnim zakonom. Kemiki nekoliko modificirajo že znane substance, ki so prepovedane, s tem pa dobijo novo snov, ki je prav tako psihoaktivna, vendar legalna.

Potem ko so leta 2008 v Maleziji zasegli velikansko količino safrola, glavne surovine za izdelavo izredno priljubljene droge MDMA, te kakšni dve leti na trgu sploh ni bilo. V tistem obdobju sta bila kokain in spid polna primesi in zato slaba, prav tako je bil zelo slabe kakovosti ekstazi. V Ljubljani se je takrat – popolnoma legalno – razširila droga, imenovana mefedron, ki si jo je lahko vsak naročil kar po spletu. Na seznamu prepovedanih drog ga ni bilo, »torej je bil legalen, poceni in uporabnikom zares všeč,« pojasni Mina Paš, predsednica Drogarta.

Razloži, da so ga ljudje takoj pograbili, tudi zato, ker so bili takrat že navajeni kupovati stvari po spletu, in »morda takšnega buma niti ne bi bilo, če bi se to zgodilo kakšna tri leta prej«. Ko se je leta 2010 v mesto vrnil MDMA, ga tako ljudje niso več hoteli, mefedron jim je bil popolnoma dovolj. »Bil je droga, za katero niso potrebovali izbranega razpoloženja, lahko so ga uporabljali sami doma, s partnerjem ali bližnjimi prijatelji, za popoln učinek mefedrona jim ni bilo treba hoditi v klub.«

Medtem so prodajalci, ki so ga prodajali po spletu, že toliko zaslužili, da so si, ko so mefedron leta 2010 prepovedali v Angliji, leto kasneje pa tudi pri nas, lahko privoščili vlaganje v sintezo novih drog. »Ves čas so prodajali legalne stvari, tako da so bili vseskozi korak pred zakonom,« pove sogovornica.

Policija ve za prodajo po spletu

Za prepovedane droge pri nas sicer štejejo substance, ki so določene v zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in uvrščene v uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo izda zdravstveno ministrstvo. Uredbo z imeni novih prepovedanih drog dopolnjujejo na približno dve leti.

Policisti snovi, če je ni na seznamu, ne vzamejo in ne ukrepajo, sicer pa začnejo postopke, ki se glede na vrsto prepovedanih drog ne razlikujejo. Vseeno je torej, ali vas dobijo s kokainom, heroinom ali sintetično drogo, ki je že uvrščena na seznam, ravnanje policije bo v vsakem primeru enako, je razložil Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave.

Kot je še povedal, se zavedajo, da se veliko teh drog prodaja na spletu, ukrepajo pa lahko, če razpolagajo z informacijami in dokazi, da gre za prepovedano drogo. Lani in predlanskim so policisti na območju Ljubljane zasegli amfetamin, benzodiazepin, ekstazi, heroin, kokain, konopljo v vseh oblikah (rastlino, marihuano in hašiš), metadon in metamfetamin.

»Sladoled« priljubljen med najstniki

Zanimivo je, da pri nas mefedrona, potem ko so ga prepovedali, v enem mesecu ni bilo več, tako da je od poletja 2011 do poletja 2012 štafeto najbolj priljubljene dizajnerske droge držal mefedronu podoben, vendar šibkejši metilon. Nato je predlansko jesen v kotlino prispel 3-mmc, pri nas bolj znan kot »sladoled«. Gre za izomero mefedrona v obliki različno velikih kristalov in finega prahu bele barve. Pri nas so ga prepovedali lansko poletje, »ampak je še vedno zelo razširjen, in to se je iz časov mefedrona spremenilo,« pojasni Paševa.

Vzrok vidi v vedno tesnejšem združevanju trga prepovedanih in dovoljenih drog ter v odprtosti evropskega prostora, saj pošiljanje manjših količin na domove znotraj Evropske unije ni tako zelo tvegano. Kljub temu tudi nekateri od preprodajalcev teh drog pri nas priznavajo, da kupujejo pri ljudeh, ki drogo že imajo, saj si večjih količin ne upajo naročati prek spleta.

V mesto so se, pove sogovornica, vrnile tudi »stare« droge: »Spet sta na voljo MDMA in ekstazi, kokain pa je sicer še vedno precej namešan in slab, a je vseeno malce boljše kakovosti.«

Najbolj skrb vzbujajoča sprememba pri uporabi novih sintetičnih drog pa je, da se je »sladoled« razširil na zelo mlade uporabnike, tudi na učence zadnjih razredov osnovne šole. »To je nekaj novega,« opozarja Paševa. »Gre za drogo, od katere hitro postanejo odvisni, uporabljajo jo celo med poukom.« Ker je razmeroma poceni, lahko štirje mladostniki kupijo en gram, ki drži nekaj ur, potem pa gredo normalno domov, saj se omamljenost niti ne opazi. »Mlad organizem se hitro obnavlja, tako da so po žurerskem koncu tedna v ponedeljek še malo slabi, v torek pa so že v redu, medtem ko odrasli za to potrebujejo veliko več časa,« razlaga Paševa. »Toda prekiniti uporabo jim je enako težko.«

Zaplete jemljejo zlahka

Uporabniki pripovedujejo o epileptičnih napadih in psihotičnih epizodah, torej zapletov ni tako malo, »le jemljejo jih bolj zlahka«. Če prijatelj doživi epileptični napad, ga obrnejo na bok in počakajo, da mine. Paševa opozarja predvsem na dejstvo, da za šestnajst- in sedemnajstletnike nikakor ne more biti dobro, da v mladostniškem obdobju dobijo vzorec kompulzivne uporabe evforičnih in zadovoljujočih stvari, do katerih pridejo zgolj s petimi evri.

Najmlajša mladostnika, ki obiskujeta Drogartovo svetovalnico, sta stara 14 in 16 let, sicer pa je v programu polovica takšnih, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od kokaina. Program je dvostopenjski: najprej opravijo deset svetovalnih razgovorov, nato sledi terapevtska obravnava.

Do letos je bil brezplačen, a so morali zaradi krčenja sredstev države z novim letom uvesti plačevanje. Prva tri srečanja so še vedno zastonj, potem pa je treba za svetovanje in terapije nekaj odšteti. Za kokainske odvisnike stane ena terapija toliko kot gram kokaina, kar se je, pove Paševa, izkazalo za zelo učinkovito, saj se uporabnik odloči za zdravje, ne za drogo. Za druge uporabnike terapija na prvi stopnji stane deset evrov, na drugi pa med 20 in 60, odvisno od dohodka. Terapija in svetovanje na prvi stopnji sta za šoloobvezne otroke in brezposelne ljudi zastonj, medtem ko na drugi staneta po pet evrov. Pogoj za vse je, da k njim pridejo prostovoljno.