Množično čez tire, saj jim nadhoda ne popravijo

Ljubljana – »Leta 1985 zgrajeni nadhod nad železniško progo v Črnučah je kljub strehi nad njim tako hudo poškodovan, da se čudim, da se pred začasnim zaprtjem ni zgodila nobena nesreča. Če bi ga hoteli odpreti znova, bi ga morali na večjem delu temeljito sanirati. Po naši oceni bi za to potrebovali 126.000 evrov brez ddv.«

To je le del poročila, ki ga je na seji odbora za urbanizem, gospodarstvo in promet ČS Črnuče članom in povabljenim krajanom predstavil gradbeni inženir Darko Derlink iz ljubljanskega podjetja Costa. To je MOL izbrala kot najugodnejšega ponudnika za izdelavo ocene stanja nadhoda in projektantske ocene, koliko bi stala sanacija.

Kot je pojasnil Derlink, so bili glavni razlogi za slabo stanje kovinske konstrukcije nadhoda, da ni bilo rešeno odvajanje meteorne vode, da so ga solili na pohodnem delu in da ga niso redno vzdrževali. Statični preizkus je pokazal, da posamezni elementi niso bili dovolj močni (pohodne betonske plošče so bile, denimo, pretanke), kar pa je glede na predpise izpred toliko desetletij tudi razumljivo. Ti namreč niso bili tako strogi kot danes.

Ker je kovinski nadstrešek v dobrem stanju, bi po inženirjevem mnenju morali pri morebitni sanaciji z novimi zamenjati vse pohodne betonske plošče in večino prerjavenih kovinskih elementov, obnoviti pa tudi poškodovane betonske stopnice na Dunajski cesti. In speskati vse stare dele konstrukcije, ki bi jih zatem zaščitili s sodobnejšo protikorozijsko zaščito. Nove pohodne plošče bi pod blagim kotom nagnili proti sredini nadhoda, s čimer bi omogočili odtekanje vode v lovilce meteorne vode pod konstrukcijo. Da bi preprečili zdrse in omejili hrup, pa bi jih prevlekli s tanko gumijasto pohodno plastjo, podobno tartanu na atletskih stezah. Če bi izvedli vse našteto, bi se močno zmanjšala tudi potreba po rednem vzdrževanju objekta (protikorozijski ukrepi), saj soljenje ne bi bilo več potrebno.

Trimesečna prenova

Derlink je zagotovil, da bi lahko sanacijo izvedli brez gradbenega dovoljenja, saj ne gre za večje spremembe. Izpeljati bi se jo dalo v treh mesecih, predvideli pa so tudi začasni gradbeni oder nad tiri, tako da bi jo lahko izvajali brez zapor železniškega prometa. Na vprašanje člana odbora, ali bi bilo zaradi starejših in invalidov mogoče vgraditi dvigalo med stopnicami ob Okrogarjevi ulici, je inženir odgovoril, da je to izvedljivo, vendar ta rešitev ni bila del projektantske naloge. Poleg tega bi tak poseg zahteval pridobitev gradbenega dovoljenja, narasla pa bi tudi cena.

Članico odbora Ano Kuhar (SD) je zanimalo, ali imajo podatke, koliko ljudi sploh uporablja nadhod. Po njeni oceni ne toliko, kot se govori, saj se mu zlasti starejši izogibajo zaradi strmih stopnic. Z avtobusne postaje na Dunajski proti Okrogarjevi še gredo, v nasprotni smeri pa ne, ker bi se morali vzpenjati po stopnicah, zato gredo raje kar čez tire.

Za takojšnjo obnovo

Stanovalec Spodnjih Črnuč je zatrdil, da to ni res in da so nadhod, dokler ni bil zaprt, uporabljali tako mladi kot stari. In dodal, da ne bo zgubljal vrednosti, temveč bi se njegova raba v bližnji prihodnosti celo povečala, saj bo na tem koncu Črnuč zgrajenih več novih stanovanjskih objektov.

Zatem smo lahko v razpravi slišali precej tistih, ki menijo, da bi morali namesto nadhoda najti boljšo povezavo Spodnjih in Zgornjih Črnuč. Eden od njih je predlagal, da bi nedaleč od nadhoda uredili podhod pod progo in ga povezali z Dunajsko cesto, češ da je škoda denar vlagati v nadhod.

S tem je močno razburil Stojana Olenika iz civilne iniciative Za varne šolske poti. Zanj je nedopustno, da se na odboru sploh še pogovarjajo o tem, ali sanacija nadhoda da ali ne, saj bi morali govoriti le še o tem, kdaj in kako jo bodo začeli izvajati.

Ko je Zvone Kržan (SD) dejal, da so se po zaprtju nadhoda s šolskim avtobusom od 700 otrok redno vozili samo 104, pa sta dva člana odbora opozorila, da je takšna začasna rešitev draga in ne more trajati več let, poleg tega ne rešuje problema upokojencev in drugih prebivalcev, ki iz Spodnjih v Zgornje Črnuče ali obratno želijo peš.

Možne rešitve

Član odbora Franc Ules (Desus) je v gradivu za sejo natančno obdelal tudi vse tri možne povezave Spodnjih Črnuč do OŠ Maksa Pečarja. Če gredo šolarji z Okrogarjeve ulice in naprej po Dunajski do šole čez nadhod, je to najkrajša in najvarnejša povezava, saj je dolga le 860 metrov. Hkrati je tudi najkrajša pot do avtobusa številka 6.

Sedanja pešpot po Cesti 24. junija čez zavarovan železniški prehod na Dunajsko in potem do šole je dolga 1500 metrov, vendar je nevarna zaradi manjkajočega pločnika na železniškem prehodu.

Po alternativni pešpoti, ki vodi po Šlandrovi in Poti k sejmišču čez progo skozi cestni podvoz, pa je do šole kar 1680 metrov. Da bi bila varna, bi prej morali po brežini speljati novo pešpot (manjka kar 780 metrov pločnika), razširiti podvoz, zgraditi stopnišče, pri čemer bi bilo treba odkupiti precej zemljišč, spremeniti občinski prostorski načrt, izdelati projekt za gradbeno dovoljenje in v proračunu za naložbo zagotoviti več milijonov evrov. Ta bi bila izvedljiva šele v nekaj letih.

Zmaga županovega lobija

Kljub navedenim utemeljitvam člani odbora nazadnje niso izglasovali Ulesovega predloga sklepa, naj svet četrtne skupnost občino pozove, da takoj začne obnovo nadhoda čez progo po izvedbenem projektu podjetja Costa. Zanj je glasovala četverica, pet pa jih je bilo proti. Pomagalo ni niti to, da denar za sanacijska dela menda ni težava.

V drugem delu seje je Ules predstavil 11 prednostnih nalog ČS Črnuče. Četudi so med njimi predvsem urejanje varnih poti za pešce in kolesarje ter komunalno urejanje posameznih območij, pa so tako on kot več drugih članov odbora lahko le pesimistično ugotovili, da ni uresničena še niti ena od njih.

Izredna seja

S tem bodo seznanili tudi svet četrtne skupnosti, Ules pa naj bi seznam nalog kot gradivo pripravil za izredno sejo 26. avgusta. Ta bo nekaj posebnega, saj bo potekala na terenu, poleg tega naj bi se je udeležili vsi predstojniki oddelkov, odgovorni za promet, upravljanje nepremičnin in prostor, ter župan Zoran Janković. Ogledali naj bi si najdaljšo različico pešpoti do OŠ Maksa Pečarja. Ali bodo šli na ogled nadhoda in dali jasen odgovor na že marca letos sprejeto zahtevo ČS Črnuče, da ga je treba sanirati, pa bo odvisno predvsem od tega, kakšen dnevni red si je zamislil predsednik sveta Smiljan Mekicar, ki je nadhod nedavno javno označil za relikt nekega časa oziroma železni kolos.