Ljubljana – Glavno mesto že več let poskuša državo prepričati, naj na občine prenese pristojnost inšpekcijskega nadzora nad enostavnimi objekti, kamor sodijo tudi oglaševalski. Le tako, trdijo na MOL, bi namreč lahko naredili red v zunanjem oglaševanju. Toda na ljubljanski občini nimajo niti podatkov o tem, kje so do zdaj ukrepali v zvezi z oglasnimi objekti, proti komu in zakaj.
Po veljavni zakonodaji lahko občine ukrepajo samo na javnih zemljiščih, medtem ko pristojnosti nadzora nad objekti, postavljenimi na zasebnih zemljiščih, nimajo, to je v rokah gradbene inšpekcije. Ta pa se nadzora nad enostavnimi objekti le redko loteva.
Ljubljanska občina tako že več let na vlado naslavlja pobude in zahteve, naj spremeni gradbeno zakonodajo in občinam podeli pristojnost inšpekcijskega nadzora nad enostavnimi objekti, tako da bodo občinski inšpektorji lahko posegali tudi na zasebna zemljišča. Ministrstvo za okolje in prostor je paket nove gradbene zakonodaje v javno obravnavo prvič poslalo konec leta 2015. V njem so upoštevali željo MOL in nadzor nad enostavnimi objekti z gradbene inšpekcije prenesli na občinske inšpektorate. A kot smo že pisali, velika večina slovenskih občin temu odločno nasprotuje. Predvsem zato, ker za izvajanje takšnega nadzora nimajo ne kadrov ne denarja, menijo pa tudi, da gre predvsem za prelaganje odgovornosti z državne ravni na lokalno, ker gradbena inšpekcija ne izvaja svojih nalog.
Spremembe po želji MOL
Ker je celoten paket predlaganih sprememb gradbene zakonodaje doživel kopico kritik, je na podlagi prejetih pripomb oktobra lani ministrstvo izvedlo še drugo javno obravnavo. Glede nadzora nad enostavnimi objekti so predlagali, da bi bil »dvotirni«, torej da bi ga lahko opravljale tako gradbena inšpekcija kot občinske inšpekcijske službe. Vendar niti ta predlog ni obstal. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so ga opustili, ker je bilo v medresorski obravnavi ocenjeno, da »ne bi deloval in bi lahko nastala zmeda tako na strani institucij, ki bi nadzor izvajale, kot na strani investitorjev in občanov«.
Tako so se vrnili k prvotnemu predlogu: »Da se nadzor nad temi objekti, pa tudi nad drugimi negradbenimi posegi v prostor, ki vplivajo na podobo in funkcioniranje prostora, kot izvirna pristojnost podeli občinam«. Torej k spremembi po želji MOL, ki pa ji večina drugih občin nasprotuje. Na ministrstvu pravijo, da bo to še predmet usklajevanja z občinami in da tudi še ni znano, kdaj se bodo predlagane spremembe gradbene zakonodaje potrjevale.
Kršitve na mestnih zemljiščih
Glavni argument MOL, ki zahteva takšne spremembe, je, da je le tako mogoče narediti red v zunanjem oglaševanju. Toda naši sogovorniki iz vrst manjših ponudnikov zunanjega oglaševanja so prepričani, da bi občina s tem le še utrdila prevladujoči položaj zasebnega partnerja in pospravila z njegovo konkurenco. Kar naj bi potrjevalo ravnanje MOL, ki tudi na lastnih zemljiščih dovoljuje kršitve cestnoprometnih predpisov o postavljanju oglaševalskih objektov. Pisali smo namreč že, da velika večina objektov, postavljenih v okviru pogodbe za Bicikelj, krši cestnoprometne predpise, ki določajo, da morajo biti objekti za oglaševanje od zunanjega roba vozišča oddaljeni najmanj pet metrov oziroma najmanj dva metra od zunanjega roba kolesarske steze ali pločnika, hkrati pa morajo stati najmanj sto metrov pred križiščem in najmanj 50 metrov za njim.
Pri tem velja spomniti, da je agencija za varstvo konkurence pred leti ugotovila, da MOL s svojim ravnanjem na področju zunanjega oglaševanja omejuje konkurenco. Na občini se s tem ne strinjajo, a vendarle še vedno niso objavili javnega razpisa za oddajo javnih oglaševalskih mest, ki ga predvideva mestni odlok o oglaševanju, čeprav so od objave mnenja agencije o občinskem omejevanju konkurence minila že štiri leta.
Selektiven nadzor?
Občinski inšpektorji so se sicer v zadnjem letu in pol bolj intenzivno lotili nadzora nad oglaševalskimi objekti v glavnem mestu. Zato smo na občino naslovili vprašanja, koliko oglaševalskih objektov je bilo na podlagi nadzora odstranjenih v preteklem in tem letu, s katerih lokacij, kdo so bili lastniki oglaševalskih objektov in zaradi katerih kršitev je bil posamezen objekt odstranjen. Zanimalo nas je tudi, ali so inšpektorji preverjali objekte, ki so postavljeni v okviru pogodb za Bicikelj in avtobusne nadstrešnice, in kaj so ugotovili – ali so zahtevali odstranitev oziroma prestavitev katerega od teh objektov. S tem smo hoteli preveriti, ali se nadzor dejansko izvaja selektivno, kot so prepričani nekateri konkurenti Europlakata.
In odgovori? Z inšpektorata MOL so odgovorili le, da so lani odstranili 142 oglaševalskih objektov, letos pa 18. Podatkov o lastnikih, lokacijah in kršitvah nismo dobili, saj pravijo, da »zakon o splošnem upravnem postopku ne predvideva evidence, v kateri bi bili vodeni ti podatki«. V zvezi z objekti Europlakata pa so odgovorili, da so preverjali tudi objekte, ki so postavljeni na podlagi koncesijske pogodbe (nadstrešnice) in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu (Bicikelj). Toda kakšne so bile ugotovitve, tudi v zvezi s tem nismo izvedeli: »Ker nimamo pravne podlage voditi evidence, na podlagi katere bi dobili želene podatke, vam jih ne moremo posredovati.«
Občino smo tako zaprosili za vpogled v vse izdane odločbe inšpektorata MOL o odstranitvi oglaševalskih objektov ter v vse zapisnike o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na področju zunanjega oglaševanja. Odgovor še čakamo.