MOL poziva SD Hospic, naj vrne hišo

Za takšen poziv so se na MOL odločili, ker želijo problem rešiti zunaj sodišča, saj bi sodbe le podaljšale postopek izselitve, to pa bi najbolj škodovalo prav tistim, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Tožbe ne zanimajo niti društva, ki za svoje delovanje išče nove prostore, primerne za nastanitev bolnih.

Občina si želi, da bi na področju Ljubljane čim prej znova delovala oskrba in sprejem neozdravljivo bolnih, a rešitve, kot kaže, ne vidijo v SD Hospic, ki bi bil za to zaradi znanja in izkušenj verjetno najprimernejši kandidat. Društvu je javni stanovanjski sklad MOL leta 2010 za nedoločen čas omogočil uporabo hiše, ki pa so jo od letošnjega aprila zaradi finančnih težav uporabljali le kot informacijsko in izobraževalno središče. To bi po mnenju stanovanjskega sklada lahko počeli tudi drugje.

Mestna občina Ljubljana je prostore za projekt oskrbe neozdravljivo bolnih v Ljubljani prejela leta 2002 od pokojne meščanke, ki jim je objekt zapustila v zahvalo za brezplačno domsko oskrbo. Leto kasneje so kupili še dve bližnji stavbi, nato vse tri porušili, s tem pa je nastal prostor za gradnjo povsem novega paliativnega centra.

Kot možna alternativa na področju paliativne oskrbe se je pojavil Marjan Sedej, direktor Lekarne Ljubljana (LL). S soglasjem mestnih svetnikov je Lekarna ustanovila javni zavod Ljubhospic, ki bi morebiti kmalu lahko začel uporabljati prostore, kjer je za zdaj SD Hospic. Sedej je na seji ljubljanskega mestnega svet zagotovil, da gre za izključno humanitarno potezo in da pri ustanavljanju zavoda ni nobenih ozadij ali finančnih interesov. Predstavil se je kot prostovoljec v hospicu, to izjavo pa so v društvu kasneje označili za laž. V SD Hospic so skeptični tudi do projekta. Skrbi jih predvsem strokovnost Lekarne Ljubljana, za program katere pravijo, da je zelo splošen in večinoma prekopiran iz njihovega. Hkrati zavračajo vse obtožbe o tem, da se namenoma niso prijavljali na razpise in za dodelitev koncesije ter da niso hoteti nadzora nad njihovo porabo denarja. Čudi jih, da denarja, ki očitno je, ne namenijo njim, saj bi lahko takoj začeli sprejemanje bolnih – kar bi moralo biti v interesu vseh.

S prostorskimi težavami se SD Hospic ne srečuje prvič, imeli so jih že na začetku delovanja. Društvo je bilo leta 1995 registrirano v Ljubljani z namenom, da bi »ljudje živeli in umirali s človeškim dostojanstvom«, kar je neozdravljivo bolnim že več mesecev onemogočeno. V času delovanja so pridobili široko podporo in zaupanje javnosti, poleg tega pa so usposobili številne prostovoljce.