Tiskane izdaje
Ljubljana - Prvi mandat Zorana Jankovića se je začel s precejšnjim šokom za mestni proračun, zakonom o financiranju občin, ki je Ljubljani v letu 2007 za nekaj deset milijonov evrov zmanjšal davčne prihodke, a hkrati z darilom prejšnjega vodstva MOL, ki je ob koncu 2006. v proračunu pustilo skoraj 24 neporabljenih milijonov.
Odnos glavno mesto-država je bil tako pogosta tema političnih obračunavanj in tarnanja župana, da jim država le jemlje - tako v času desne oblasti, kot kasneje v času vlade Alenke Bratušek. Kljub temu je občina tožbo proti državi zaradi sprememb zakona o financiranju občin letos pravnomočno izgubila, zadevo pa nadaljuje na vrhovnem sodišču.
Podatki sicer kažejo, da davčni prihodki (kjer večino sredstev predstavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) še vedno predstavljajo prek 80 odstotkov vseh prihodkov MOL, preostanek zapolni z nedavčnimi prihodki ter v manjši meri s prodajo nepremičnin in transfernimi prihodki. Prav pri slednjih, gre za sredstva evropskih skladov, je realizacija slaba in predvsem v zadnjih letih, ko se izteka trenutna finančna perspektiva in se projekti zaključujejo, bi pričakovali večji izkupiček. Tudi neposredno izplačanih sredstev iz Evropske unije je komaj kaj, kot tudi razvpitih in pogosto omenjanih donacij.
Trend rasti proračuna se je sicer v letu 2010 (ko je proračun vrh dosegel s knjiženjem Stožic, kar je tako prihodkovno kot odhodkovno stran povečalo za 80 milijonov evrov) obrnil in od takrat razpoložljiva sredstva padajo. Glede na polletno realizacijo rasti ni pričakovati niti letos.
Zadolževanje
Visoko zadolževanje občine je bil v zadnjih letih eden glavnih očitkov mestni oblasti, in res je ta poskrbela za dolgove, ki jih bo odplačevalo več naslednjih generacij - zadnje izmed danes najetih posojil bo odplačano šele leta 2031. Kot je razvidno iz grafa, so se stroški servisiranja javnega dolga v zadnjem desetletju povečali za skoraj desetkrat, medtem ko je šlo iz mestnega proračuna leta 2003 za odplačilo glavnic in obresti le dober milijon evrov, zdaj to breme znaša okoli 12 milijonov.
Trend rasti dolga je sicer značilen za oba mandata Zorana Jankovića, najbolj pa se je občina zadolžila v letih 2008 in 2009, ko so najeli za skupno 81 milijonov evrov posojil. Glede na zakonske omejitve zadolževanje v tolikšni meri za MOL še kar nekaj časa ne bo mogoče. Več kot polovica današnjih kreditov zapade šele po letu 2027.
Zadolževala pa se ni le občina, ampak se je v zadnjih letih znatno povečal tudi dolg javnih podjetij in javnega stanovanjskega sklada, ki največ prispevata k skupni zadolženosti občine in njenih pravnih oseb.
Lani se je dolg sicer prvič opazno zmanjšal, občina namreč ni najemala dolgoročnih posojil, zato se je skupna zadolženost proračuna zmanjšala za približno devet milijonov evrov. A nadaljevanja tega trenda letos ni pričakovati, saj je MOL pravkar v postopku najema novega dolgoročnega, 15- do 20-letnega kredita v višini osmih milijonov evrov. Ob omejenih možnostih dodatnega zadolževanja in trendu padanja razpoložljivih sredstev pa bodo prihodnja proračunska leta vse prej kot lahka.
