MOL ukinja svoja parkirišča, dopušča pa zasebna

Peščeno parkirišče ob Resljevi je zadnji primer mode, ki se je razpasla po mestu – stanovalci menijo, da gre za norčevanje.

pet, 13.10.2017, 08:00

Preprosta dejstva

Za vsako začasno ureditev, ki v mestu posega v javne površine (četudi le posredno), mora imeti lastnik zemljišča soglasje oziroma dovoljenje. Največkrat zadošča dovoljenje mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Kadar gre za spomeniško zaščiteno območje, pa je nujno in obvezno tudi predhodno soglasje ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V nasprotnem primeru gre za prekršek, ki ga obravnava mestna inšpekcija oziroma inšpektorat za kulturo in medije. Prva zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov in drugih mestnih odlokov, drugi pa zaradi neodobrenega poseganja v zaščiteno dediščino.

Kadar je kršitelj predpisa občina (ko, denimo, njen oddelek izda dovoljenje za postavitev gostinskega vrta ali reklamnega izveska na javni površini, nima pa zanj soglasja varuhov dediščine), nastane težava. Mestni inšpektorat bi namreč moral ukrepati proti občini, ki mu iz proračuna zagotavlja denar za njegovo delo, državni inšpektor za ceste pa ne more ukrepati, saj mestne ceste niso v njegovi pristojnosti. Območni varuh dediščine sicer lahko občino prijavi inšpektorju za kulturo in medije, a ne more narediti nič, če ta potem ne ukrepa oziroma z drugačnimi ugotovitvami in predlogi ukrepov »povozi« vodstvo ZVKDS.

Ljubljana – Začasno makadamsko parkirišče v križišču Trubarjeve in Resljeve ceste, ki so ga pred kratkim odprli na mestu, kjer naj bi zgradili hostel in manjši stanovanjski blok, je »norčevanje iz stanovalcev centra«, je prepričan krajan iz ČS Center. Poleg tega opozarja, da je v popolnem nasprotju s prometno politiko, ki jo zagovarja MOL.

V rubriki Pobude meščanov na spletni strani MOL je občini očital, da v svojih odgovorih zavaja, ko na kritike občanov, da je za parkiranje v središču mesta vse manj možnosti, odgovarja, »da število belih plačljivih parkirišč, za katera so stanovalci plačali parkirno dovolilnico, zmanjšuje zato, da ne bi privabljali dnevnih migrantov v center«. To namreč po njegovem ni res, saj sočasno po centru rastejo zasebna makadamska parkirišča, ki privabljajo dnevne migrante. Predlaga, da začne MOL število belih parkirišč zmanjševati šele potem (če bo to sploh potrebno), ko v centru ne bo več niti enega zasebnega plačljivega parkirišča. Poleg tega je opozoril, da vsi pač nimajo 30.000 evrov za nakup garaže v centru.

Kot se to največkrat dogaja, je od mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet dobil suhoparen odgovor, »da gre za parkirišče na zasebnem zemljišču in da na to, žal, nimajo vpliva«. Kar pa seveda ni res, saj ima občina na voljo vrsto vzvodov za ukrepanje. Na navedeni lokaciji namreč niso izpolnjeni niti osnovni pogoji za varno dostopanje do parkirišča. Uvoz in izvoz sta le nekaj metrov stran od semaforiziranega križišča in prečkata tako pločnik kot kolesarsko stezo. Napoti pa je tudi obcestni robnik, čez katerega je treba zapeljati ostro na desno, če prihajaš po Resljevi iz smeri glavne tržnice. Tisti, ki s parkirišča odpeljejo po Resljevi proti avtobusni postaji (proti tržnici ne smejo zaradi neprekinjene črte), imajo slab pregled nad pešci, ki po pločniku prihajajo od križišča s Komenskega ulico. Pogled jim namreč zastira vogalna hiša na Resljevi 4.

Medtem ko so morali reklame z ograje parkirišča odstraniti, reklamna vitrina na občinski površini očitno ni v nasprotju z odlokom. Foto: Uroš Hočevar

Nevarno tudi parkirišče

Prav tako lastniki avtomobilov in njihova vozila niso varni niti na parkirišču. S strehe propadajočega objekta na Trubarjevi 37 z enim samim stanovalcem namreč lahko kadarkoli prileti kakšen strešnik. Severni del objekta, ki bolj spominja na ruševino kot karkoli drugega, pa nima več niti strehe in bi se lahko na parkirišče zrušila tudi cela stena. Kljub temu da pobira parkirnino, pa upravljavec začasnega parkirišča, kot piše na več obvestilih na kiosku, odgovornosti za morebitne poškodbe vozil ali voznikov ne prevzema, čeprav trdi, da ima parkiršče zavarovano. Ker na dveh koncih na zasebno zemljišče s parkiriščem mejijo javne površine in ker bi lahko šlo iz navedenih razlogov za ogrožanje prometa in ljudi na mestnih površinah, primer kliče po prijavi na mestni prometni inšpektorat in ukrepanju z ureditveno odločbo.

Glede na napise na kiosku za plačilo parkirnine je upravljanje parkirišča prevzelo podjetje Nodis skupina, ki ima tam poleg pobiralca parkirnine svoj videonadzor za 24-urno parkiranje. Ker je možen tudi dolgoročnejši najem parkirišča, denimo mesečni, bo očitno njegova začasnost lahko trajala tudi dlje časa. Nikjer pa na kiosku nismo opazili soglasja MOL oziroma zavoda za varstvo kulturne dediščine in države za njegovo postavitev. Predstavnik podjetja Nodis skupina nam je v telefonskem pogovoru dejal le, da je na poslovni poti v tujini in da izjave daje le osebno.

Različna merila

Zasebni investitor je moral še pred oddajo zemljišča za parkirišče umakniti grdo gradbiščno ograjo in reklamne plakate Europlakata na njej, ker da so preblizu ceste in v nasprotju z odlokom o oglaševanju na spomeniško zaščitenih območjih. Zdaj pa je na ozkem mestnem pločniku, med začasnim parkiriščem in Trubarjevo ulico, dobesedno v križišču Trubarjeve in Resljeve ceste povsem na novo postavljena Europlakatova reklamna vitrina. Zakaj ta za mestne inšpektorje in varuhe kulturne dediščine ni sporna, ni jasno, je pa dejstvo, da je Europlakat prej najemnino za zakup prostora plačeval zasebniku in MOL nič od tega, zdaj, ko je oglasna vitrina na občinski površini, pa se najemnina steka v mestni proračun. Varuhi dediščine, ki so med glavnimi odločevalci pri določanju pogojev za urejanje tega spomeniško zaščitenega območja, bi tako za zasebnika kot občino morali imeti enake vatle.

Glede na to, da je spomeniško zavarovan tudi videz niza stavb ob Trubarjevi ulici, kjer kljub temu kar nekaj objektov propada in kaže na to, da pri zaščiti te stavbne dediščine zavod v preteklosti ni bili preveč uspešen – to še zlasti velja za objekt na Trubarjevi 37, ki je bil dolgo v občinski (so)lasti in ki ga zaradi dotrajanosti noben investitor ne bo hotel rekonstruirati – je nenavadno, da bi bilo parkirišče na tem območju v skladu s spomeniškimi smernicami ali da lastniku ne odredijo vsaj, da s fasad odstrani grafite. Odkar so požagali drevesa in je moral lastnik odstraniti gradbiščno-reklamno ograjo, ti namreč precej bolj kazijo podobo spomeniško zaščitenega območja.

Prijavi sovražni govor