Na občini zdaj trdijo, da bo novi Rog »izključno javen«

Da se projekt novega Roga od prejšnjega razlikuje zgolj po imenu, opozarjajo uporabniki Roga.

Objavljeno
23. junij 2016 19.47
Mojca Zabukovec
Mojca Zabukovec

Ljubljana – Za območje nekdanje tovarne koles Rog je občina skovala novo vizijo, že tretjo. Čeprav so tam najprej predvideli pretežno komercialne dejavnosti, zdaj zatrjujejo, da bo novi Center Rog »vključeval izključno javni program«, kar je po njihovem tudi »bistvena razlika od prejšnjih konceptov«.

Vendar MOL v okviru »izključno« javnega programa v novem Centru Rog predvideva tudi zasebni del z restavracijami, art kavarnami in prodajnimi galerijami, toda ta naj bi bil po obsegu občutno manjši od javnega. »Zasebnemu delu bo v Centru Rog namenjenih 1412 kvadratnih metrov, 8624 pa javnemu programu. Kot izhaja iz projektne dokumentacije iz leta 2013, bodo v tem sklopu v prostor umeščeni gostinski lokali in galerije, ki se bodo po vsebini in načinu dela vklapljali v programsko shemo centra.«

Nov, že tretji koncept Roga, so na MOL povezali kar z njegovo vsebinsko evolucijo. »Programska naloga iz leta 2013 je osnova projekta Centra Rog, ki je bil sprva zamišljen kot Center sodobnih umetnosti Rog, nato pa kot Center kreativnih industrij Rog. Po tem, ko je bila Cukrarna opredeljena kot investicija, ki bo zagotovila velike razstavne površine, se je opustila zamisel o Rogu kot velikem razstavnem prostoru,« pojasnjujejo na občini in dodajajo: »Do danes se je na področju kreativnih industrij v Ljubljani razvilo precej pobud, zato koncept o Rogu kot središču kreativnih industrij ni več smiseln na način, kot je bil predviden. Od tod odločitev o Centru Rog kot izključno javnem projektu, ki odgovarja na perečo potrebo ustvarjalcev s področja kulture glede produkcijskih prostorov.«

Novi Rog le novo ime?

Da pa se projekt novega Roga od prejšnjega, po katerem bi bil večji del območja – po nekaterih programskih smernicah občine več kot 60 odstotkov – namenjen komercialni dejavnosti, razlikuje zgolj po imenu, opozarjajo uporabniki Roga, ki območje nekdanje tovarne z nepridobitnim dejavnostmi oživljajo od leta 2006, z zasedbo propadajoče javne lastnine pa so takrat očitno prebudili tudi občino, ki se je leta 2007, kot piše na občinski spletni strani, »intenzivno posvetila projektu ureditve območja nekdanje tovarne Rog«, čeprav je postala lastnica območja že pet let pred tem.

»Prvotni načrt je predvideval gradnjo hotela, elitnih stanovanj in gostinskih obratov, kar je celostno kritizirala tako domača kot mednarodna strokovna javnosti,« spomnijo rogovci. »Projekt Center Rog je omenjen v treh zakonsko nezavezujočih dokumentih, medtem ko je realna zakonska podlaga zanj, namreč občinski prostorski načrt, še vedno vezana na Center sodobnih umetnosti.«

V načrtu komercialne dejavnosti

V skladu z veljavnim občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), ki je bil nazadnje spremenjen leta 2013, je namreč na Trubarjevi 72, kjer stoji Rog, mogoče izvesti širok spekter komercialnih dejavnosti: stanovanjske in hotelske nastanitve, gostilne, restavracije in točilnice, trgovine in storitvene dejavnosti.

Načrt predvideva tudi »etapno gradnjo«, tako da se najprej izvedeta rekonstrukcija tovarniškega poslopja in prizidava enega objekta, ostalo pa sledi »v poljubnem vrstnem redu ter v posameznih podetapah«. Tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo Centra Rog, ki velja še prihodnje leto, a ga na občini lahko podaljšajo še za dve leti, se nanaša zgolj na prvo etapo. Uporabniki Roga pa opozarjajo: »Prostorski načrt, ne glede na to, da naj bi za zdaj renovirali le glavno stavbo, dopušča gradnjo tudi vseh drugih komercialnih objektov, ko bi se pojavila možnost zasebnega investitorja.«

Na vprašanje, ali bodo v skladu z idejo »novega Roga« spremenili prostorski načrt in iz njega izločili hotelske, stanovanjske in druge komercialne dejavnosti ter tako ovrgli dvome o nejavnem značaju projekta, na občini odgovarjajo: »Ne. OPPN zelo splošno definira urejanje tega območja kot kulturno rabo, zato spremembe ne bodo potrebne.«