Na smrt bolni si najpogosteje želijo umreti doma

Ljubljana – Po soglasju mestnega sveta je Lekarna Ljubljana konec novembra občini že nakazala 2,4 milijona evrov za nakup hiše hospica z zemljišči za Ljubhospic. V Slovenskem društvu hospic pa so prepričani, da bi bila hiša še danes polna, če bi denar namenili za njihov program.

Društvo je po odpovedi pogodbe hišo na Hradeckega 20, ki je pet let delovala kot edini hospic v Sloveniji, zapustilo že na začetku oktobra. Od takrat se v njej, razen da jo je občina prodala, ne dogaja nič, pravi predsednica društva Renata J. Roban. Ugotavlja, da so kljub izredno težkemu letu moralni zmagovalci, saj se njihovi drugi programi širijo in število uporabnikov raste. Dvajseto obletnico delovanja bo društvo 15. decembra proslavilo s slavnostno skupščino in podelitvijo priznanj v Trzinu.

Hude stiske

Ko je hiša hospica, ki je najmlajši in finančno najzahtevnejši program društva, maja zaradi pomanjkanja denarja prenehala sprejemati paciente, so še okrepili delovanje drugih petih programov, s poudarkom na spremljanju umirajočih in njihovih svojcev na domu. Lani je bilo v ta program vključenih 1613 uporabnikov, samo v prvi polovici tega leta pa jih je bilo že skoraj 1200, je povedala Robanova. Pri delu, ki vključuje zagotavljanje celostne hospic oskrbe, se srečujejo s posamezniki in družinami, ki se pri spoprijemaju z neozdravljivo boleznijo znajdejo v hudi stiski in potrebujejo poleg strokovnega znanja zelo oseben in sočuten pristop, ki jih opogumlja, da zmorejo poskrbeti za družinskega člana v domačem okolju. Prav slednje si namreč bolniki po njihovih izkušnjah najpogosteje želijo.

Robanova poudarja, da si ves čas prizadevajo širiti delovanje hospica prek enajstih območnih odborov po vsej Sloveniji, od Murske Sobote do Kopra, za boljšo dostopnost te oskrbe vsem prebivalcem. Letos so s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko oblikovali profesionalne mobilne time tudi v območnih odborih za goriško, obalno-kraško in notranjsko-kraško regijo, kjer so doslej delovali samo s pomočjo prostovoljcev.

Žalovanje otrok in mladostnikov

Še posebno uspešen je njihov program žalovanja otrok in mladostnikov, ki vključuje pogovore, tematsko vodene ustvarjalne delavnice in tabor za levjesrčne, ki se ga je udeležilo 39 otrok, povpraševanja pa je veliko več; prihodnje leto si želijo organizirati vsaj dva tabora. Letos so se odzvali na vse prošnje za pomoč ob smrti starša ali katerega od učencev, v vrtcih pa so pripravili lutkovno predstavo Jesen listka Timija, ki so jo otroci lepo sprejeli. Izvajajo tudi programe žalovanja odraslih, usposabljanja prostovoljcev in detabuizacije smrti.

Toda načrti društva z morebitnim nadaljevanjem programa hiše hospica so odvisni od časovnih rokov in finančnih pogojev v razpisu za izvajanje koncesije za oskrbo ljudi z napredovalo oziroma kronično neozdravljivo boleznijo, za 60 mest, ki naj bi ga ministrstvo za delo pripravilo še letos. Če bo finančno zelo zahteven, bo društvo raje sodelovalo z domovi upokojencev. Do takrat pa so odprte vse možnosti, pravi Robanova, tudi ponudba v Mozirju.

Letošnje poslovanje bi radi končali pozitivno

Sicer pa je imelo društvo konec oktobra 45.542 evrov presežka odhodkov nad prihodki, brez hiše hospica. Če upoštevajo tudi delovanje hiše v prvih petih mesecih, pa je presežek odhodkov nad prihodki 107.848 evrov. Pravijo, da se kljub vsemu trudijo letošnje poslovanje končati pozitivno. Letos so zbrali 188.639 evrov donacij, od tega 61.612 evrov za hišo hospica. Od ministrstva za delo so prejeli 204.257 evrov, in sicer približno tri četrtine zneska za program spremljanja umirajočih na domu in preostalo za program žalovanja. Od ljubljanske občine so za hišo hospica do maja dobili 8331 evrov, do avgusta pa je društvo občini plačevalo po 2803 evre najemnine, kar je skupaj 22.422 evrov. Občina je prispevala še deset tisočakov za program spremljanja umirajočih na domu.

V društvu je sicer 30 zaposlenih, med njimi so medicinske sestre, socialni delavci, ekonomisti itn., od tega sedem prek javnih del in trije po pogodbi. Prostovoljcev je bilo približno 130, v prvi polovici leta so opravili okoli 8000 ur dela, po izobraževanju pa imajo še 45 novih prostovoljcev.

V društvu, ki ima pri nas najdaljšo prakso v oskrbi umirajočih in njihovih svojcev, bi radi tudi bolj sodelovali pri razvijajočem se državnem programu paliativne oskrbe. Želijo si, da bi odgovorni za razvoj državnega programa znali izkoristiti njihovo znanje in izkušnje v dobro ljudi.