Tiskane izdaje
Z glasbo se ukvarjate že od srednješolskih let, kot didžej pa ste si največ izkušenj pridobili v slavni Diskoteki Turist. Kako se spominjate tistih časov?
Glasbo sem začel vrteti na šolskih plesih pri 14 letih. Prvič sem bil v Turistu na valeti in takrat sem se dokončno navdušil nad glasbo. Tam sem kasneje delal tudi do petkrat na teden in pridobil veliko izkušenj kot didžej. Turist seveda ni bil edini kraj nočnega življenja; v začetku 90. let se je veliko dogajalo tudi v Palmi, Sax pubu, Kantini na Poljanah, najbolj so cvetele diskoteke, manj pa je bilo drugih klubov, kjer imaš danes pestro ponudbo.
Ljubljanska klubska scena je danes res razgibana, toda pogosto se dogaja, da neki klub hitro zaživi in kmalu zamre. Kakšen je recept za uspeh?
S klubi je podobno kot z državo – nimamo vizije. Večina si želi na hitro zaslužiti, manjka pa izdelan koncept o tem, kdo bo ciljna publika in kaj bo klub ponujal. Res pa je, da velikokrat ljudem z vizijo primanjkuje sredstev, saj se uspeh nekega kluba po navadi pokaže po približno dveh, treh letih.
Ste ustanovitelj neprofitnega Radia Terminal, ki je letos praznoval tri leta. Je ta pobuda nastala zaradi razočaranja nad skomercializirano radijsko ponudbo?
Da, na radiih je za moj okus preveč komercialne glasbe; imam občutek, da je veliko radijskih postaj ostalo nekje v 80. letih. Manjka dobrih glasbenih urednikov, ki vzgajajo poslušalce s kvalitetno ponudbo. Kot didžej imam željo po sugeriranju glasbe, radio mora imeti tudi edukativno noto. Tega v Sloveniji primanjkuje. Glasba, ki jo predvajamo na Radiu Terminal, redko zaide na druge radijske postaje. Razlog za ustanovitev urbanega radia pa je bil tudi ta, da damo priložnost mladim, ki živijo v Ljubljani, da se kalijo kot didžeji, producenti, novinarji in glasbeni opremljevalci.
Splet je danes učinkovita platforma za najrazličnejše medije; od portalov, blogov do radiev. Kako se je začela vaša zgodba?
V zadnjem času je vzklilo več medijev, ki tako kot mi nastajajo ljubiteljsko in z malo denarja, kot so Hrupmag, Podčrto, Apparatus. Z Radiem Terminal smo začeli kar v moji dnevni sobi, ker pa je vodstvo Kina Šiške hitro prepoznalo potencial, so nam ponudili prostore za studio in pisarno na Trgu Prekomorskih brigad 1, kjer nastaja prava kulturna četrt. Zdaj šteje ekipa že 25 sodelavcev. V prihodnosti bi radi imeli bolj centralno lokacijo, v kakšni izložbi v središču mesta, kjer bi bili še bolj vidni in bi bili res del urbanega dogajanja.
Kako bi opisali vizijo vašega radia? Je lahko konkurenca klasičnemu radiu?
Naj najprej povem, da na Radiu Terminal skladb ne izbira računalnik, ampak vsak glasbeni redaktor pripravi za štiri ure glasbene opreme. Ponujamo glasbo »up-to-date«; če neka skladba izide danes, jo bomo predvajali že danes. Dandanes imamo veliko dobre glasbe; mi pa smo neke vrste filter za novosti in kvalitetno »indie« glasbo vseh žanrov. Ne moreš več pričakovati, da bodo ljudje prižgali radio točno ob 20. uri in takrat poslušali radijsko oddajo – veliko poslušalcev dobimo prav s »podcasti«. Naš radio je neprofiten, vanj vlagamo lastna sredstva, zato nimamo reklamnih oglasov, z nekaj spletnimi oglasi na strani pa ne moremo preživeti. Seveda si želimo, da bi lahko v prihodnosti sodelavcem ponudili tudi honorarje, a za zdaj je to še ljubiteljski projekt. Dandanašnji trend je sicer preplet klasičnega in spletnega radia, v vzponu pa so tudi ponudniki tako imenovanih pretočnih servisov, kjer plačuješ mesečno naročnino (Spotify, Dezzer, Last Fm).
Lotili ste se tudi avtorskih
Ste kot spletni radio zavezani k upoštevanju kvot za slovensko glasbo?
Za zdaj še nismo, ker nismo v razvidu medijev. Smo legalen radio, plačujemo prispevke Sazasu in IPF (kolektivni organizaciji za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev, op. a.), nismo pa omejeni z deležem slovenske glasbe, čeprav jo podpiramo; a ne tako, kot je značilno za druge radie, ki jo predvajajo ponoči. Mi slovenske izvajalce uvrščamo v redni spored.
Spletni radio omogoča precej natančno merjenje poslušanosti. Kdo je vaša publika?
V treh letih smo pridobili nekaj tisoč rednih poslušalcev, starih med 18 in 37 let, ki prihajajo večinoma iz urbanih okolij in tudi čedalje več tujcev, ker smo precej dejavni na socialnih omrežjih, kot sta instagram in twitter; imamo tudi več kot 7000 sledilcev, ne da bi sploh kdaj plačevali za všečke. Ugotavljamo, da nas veliko ljudi posluša v času službe, saj poslušanost narašča po 8. uri zjutraj in popoldne nekoliko upade. Sicer pa rastemo organsko; iščemo priložnosti, da se razvijamo in se povezujemo z drugimi spletnimi entuziasti ter da smo inkubator za nove sodelavce in glasbene navdušence.
