Nad Tivolijem bodo bedeli županovi možje

Novi odlok o KP Tivoli bo mestni svet sprejemal na prihodnji seji čez deset dni.  Kljub kopici pripomb bo odbor s štiriletnim mandatom imenoval župan. 

Objavljeno
16. september 2015 18.00
Suša v Ljubljani, 7. avgusta 2013
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Po javni obravnavi predloga novega mestnega odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pripravljavci, mestni oddelek za varstvo okolja, niso upoštevali številnih pripomb o tem, da članov odbora krajinskega parka ne bi smel imenovati župan.

Čeprav je bilo na junijski javni obravnavi rečeno, da se bodo zaradi prispelih pripomb še enkrat posvetovali in bo člane odbora morda imenoval mestni svet, je v predlogu odloka, ki ga bodo mestni svetniki v drugi fazi sprejemali čez deset dni, zdaj zapisano drugače. Akt, ki bo med drugim omogočil upravljavca – tega do zdaj park z 1,75 milijona obiskovalci na leto ni imel – se namreč sprejema v dveh fazah; v drugi na podlagi strokovnih opredelitev do pripomb po javni obravnavi, ki je potekala dva meseca, od 20. maja do 20. julija.

Primerjava s solinami

Pripravljavci pa so upoštevali pripombo lastnikov, da naj bosta v odboru tudi predstavnika zavoda za gozdove in lastnikov zemljišč. V pojasnilu so podali primerjavo s krajinskim parkom Sečoveljske soline, ki ga je ustanovila država, odbor pa imenuje minister, ne državni zbor. Tako predlog odloka o KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib določa, da ima odbor liho število članov, ki jih za štiri leta imenuje župan. Predsednika in enega člana iz pristojnega mestnega oddelka imenuje po lastni izbiri, preostale pa na predlog institucij: po enega predlagajo ministrstvo, pristojno za varovanje narave, zavod za varstvo narave, zavod za gozdove, kmetijsko-gozdarska zbornica in zainteresirane nevladne organizacije. Predstavnika lastnikov gozdnih ali kmetijskih zemljišč v parku predlaga kmetijsko-gozdarska zbornica.

Koncesija za upravljanje parka, ki je ena od treh možnosti, predpisanih z zakonom o ohranjanju narave, bo podeljena pravni ali fizični osebi, ki bo izpolnjevala pogoje, na podlagi javnega razpisa s koncesijskim aktom; zavod za varstvo narave pa bo sodeloval pri določitvi pogojev in meril ter v razpisni komisiji za podelitev koncesije. Upravljavec bo upravljal KP na podlagi desetletnega načrta upravljanja, na katerega bodo naravovarstveniki podali strokovno mnenje, sprejemal pa ga bo mestni svet.

Nove službe

Koncesionar bo moral upravljanje zagotoviti prek samostojne organizacijske enote, ki jo bo vodil strokovni vodja. Kot piše v obrazložitvi posledic odloka, bo treba zaposliti naravovarstvenega strokovnjaka z ustreznimi izkušnjami pri prijavah in pridobivanju sredstev na mednarodnih razpisih. Za uspešno upravljanje pa sta potrebna vsaj še dva strokovnjaka s področja biologije, gozdarstva ali krajinske arhitekture ter dva naravovarstvena nadzornika, saj je izvajanje odloka močno odvisno od ustreznega nadzora na terenu. Nadzornika bi hkrati opravljala vodniško službo, izobraževalne dejavnosti ter sodelovala z lastniki zemljišč v parku.

Na junijski javni obravnavi je bilo med drugim slišati, da upravljavec krajinskega parka ne potrebuje dveh let za pripravo načrta upravljanja, saj je ta že pripravljen, odobril ga je tudi zavod za varstvo narave. Pripravljavci odloka pojasnjujejo, da je bil osnutek načrta upravljanja pripravljen pred časom in je bil strokovna podlaga za novi odlok ter bo podlaga za pripravo začasnih upravljavskih smernic. Pripombodajalce je tudi zmotilo, da so nekatera določila, ki so najprej prepovedana, v nadaljevanju izjemoma delno dovoljena, na primer celovita obnova parka. Pripravljavci pojasnjujejo, da so nekatere izjeme nujne, praviloma pa jih po vnaprejšnjem soglasju preverja zavod za varstvo narave. V parku Tivoli je tako treba obnoviti drevorede, ki se starajo in postajajo nevarni za obiskovalce, pri tem pa je treba ohraniti vitalno populacijo ogroženih vrst hroščev. Za ohranitev pestrosti ptic pa bo treba saditi nekatere plodonosne vrste dreves in grmovnic.

Pravice lastnikov zemljišč

Lastniki zemljišč v krajinskem parku so opozorili, da je zanemarjena njihova pravica do oprostitve davkov in odškodnine zaradi omejevanja v gospodarjenju, pri čemer v odloku ni upoštevana sorazmernost med varovanjem narave, ekološkimi in socialnimi vrednotami in lastniškimi pravicami, ki tudi izhajajo iz ustave. Pripravljavci odloka odgovarjajo, da so odškodnine zaradi omejitev in prepovedi, ki izhajajo iz aktov o zavarovanju v primeru poslabšanja pogojev za pridobivanje dohodka, sistemsko predpisane v zakonu o ohranjanju narave, zato odlok tega posebej ne ureja. Na vprašanje, kdo lastnikom gozdov svetuje glede vzdrževanja gozda, pa odgovarjajo, da to počne zavod za gozdove oziroma revirni gozdar po predpisih, ki urejajo varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov. Na pripombo, da namerava lastnik nepremičnine na Drenikovem vrhu namesto sedanje hiše zgraditi 10 luksuznih stanovanj in 20 garaž ter urediti dostopno cesto, kar bi moral ta odlok preprečiti, pa pripravljavci pojasnjujejo, da gre za razpršeno gradnjo, pri čemer lahko lastnik nepremičnine gradi objekte na podlagi veljavnih občinskih prostorskih aktov v času uveljavitve odloka.

Zavrnili so predlog smučarskega skakalnega centra Ilirija v Mostecu, da bi med razvojne usmeritve vključili tudi smučarske skoke z objekti in napravami. Glede opozorila, da je treba zagotoviti dostop s prevoznim sredstvom in parkiranje za tekmovalce in trenerje, pa so pojasnili, da bo urejena ustrezna dovolilnica, ki pa ni predmet tega odloka. Dodali so še, da se bo dejavnost skakalnega centra lahko širila in razvijala v okviru, ki ga predpisuje veljavni OPN v času uveljavitve odloka. Predvidena je tudi posebna izjema za skakalni center, ki mu omogoča oglaševanje s soglasjem zavoda za varstvo narave, osvetljevanje objektov v centru, umetno zasneževanje ter šotorjenje znotraj območja; sicer je vse to v krajinskem parku prepovedano. Tako kot vsi drugi pa bo tudi ta klub moral pridobiti soglasje tega zavoda za organizacijo prireditev v parku.

Psi na povodce

Odlok med drugim predvideva prepoved vodenja psov brez povodca v krajinskem parku. Ob predlogu prepovedi ribolova in modelarstva tudi na Koseškem bajerju pa pripravljavci odloka pojasnjujejo, da bosta tam še naprej dovoljena, saj v občini primanjkuje stoječih voda za te dejavnosti. Zavrnili so tudi pobude za uporabo lesenih plovil na stoječih vodah v krajinskem parku, razen za vzdrževalna dela. Prav tako so spremenili določilo, ki prepoveduje trganje cvetja v parku, po novem velja samo za okrasno cvetje. V zvezi s pripombami o soljenju Ceste na Rožnik so pripravljavci odloka pojasnili, da je v krajinskem parku prepovedano posipati ceste s soljo, razen Večne poti, Brdnikove ceste ter ulic v naseljih. Zavrnili so tudi predlog, da bi v Tivoliju uredili poligon za rolkanje, češ da bi radi ohranili parkovne površine. Pri tem pa velja spomniti, da je Curling zveza Slovenije v okviru sprememb in dopolnitev izvedbenega dela OPN dala pobudo, da bi na ploščadi pod dvorano Tivoli zgradili dvorano za kegljanje na ledu.