Tiskane izdaje
Domžale – »Naslednjih 36 let ne bo potrebna nobena nova otvoritev.« S tem besedami je direktorica Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik Marjeta Stražar včeraj v Študi pri Domžalah končala svoj govor ob odprtju nadgrajene čistilne naprave šestih gorenjskih občin, ki jo po ekoloških standardih in vsestranski sprejemljivosti v okolju uvršča med najmodernejše v Evropi.
Kot piše v gradivu o prvem dokončanem prednostnem okoljskem kohezijskem projektu iz finančne perspektive za obdobje 2014-2020, se 36 let stara čistilna naprava po temeljiti preureditvi, ki je stala kar 15,5 milijona evrov, zdaj v Sloveniji uvršča na četrto mesto po velikosti, glede na stopnjo očiščenja odpadnih voda pa na vodilno. Zdaj je namreč njena zmogljivost narasla že na 149.000 populacijskih enot, pokriva pa veliko območje občin Cerklje na Gorenjskem, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale z več kot 30.000 gospodinjstvi, večino tamkajšnjih industrijskih obratov ter obrtnih con. S tehnološko nadgraditvijo, ki pomeni tudi terciarno čiščenje odplak (gre za nove anaerobne biološke stopnje, ki vključujejo še čiščenje dušičnih in fosforjevih snovi), so precej zvišali učinek čiščenja. V Kamniško Bistrico tako zdaj spuščajo precej manj obremenjene prečiščene odpadne vode kot prej. Vsi parametri so zdaj pod dovoljenimi (skupni dušik je denimo pod 10 mg/l vode, skupni fosfor pa pod enim miligramom). Ob tem ni zanemarljivo, da sami letno proizvedejo kar 2,6 milijona kilovatnih ur električne energije in da z bioplinom pokrivajo kar 95 odstotkov vsej potreb po električni energiji.
Kmalu podražitve
Kljub tako znižanim stroškom delovanja CČN pa njihove uporabnike že v bližnji prihodnosti čaka precejšnja podražitev čiščenja odpadnih voda. Cene, ki so nespremenjene od leta 2006, bodo predvidoma dvakrat višje kot doslej. Povprečni mesečni strošek za gospodinjstva se bo s približno štirih dvignil na osem evrov.
Glavnino denarja za evropski projekt, ki pomeni tudi izboljšanje kakovosti Kamniške Bistrice, v katero se izteka prečiščena odpadna voda iz prenovljene čistilne naprave, je sicer zagotovila EU (85 odstotkov upravičenih stroškov), preostanek pa država in šest občin, ki so njene solastnice.
Okoljska ministrica Irena Majcen, ki se je udeležila uradnega odprtja nadgrajene naprave, je dejala, da je vesela, ker je med enajstimi prednostnimi okoljskim kohezijskimi projekti kar nekaj takih, ki so se že začeli izvajati oziroma so tik pred tem. Še bolj pa, ker je ta v Študi prvi, ki je uspešno končan. In dodala, da je v Sloveniji še vrsta podobnih projektov, ki čakajo na uresničitev. Ker denarja ni za vse, pa da bodo imeli prednost tisti, ki bodo projektno dodelani in imeli že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Marjan Šarec, župan občine Kamnik, ki je bila ena glavnih pobudnic projekta nadgradnje, je pred odprtjem dejal, da mu je odleglo, saj so se vsi deležniki kar šest let ukvarjali s pridobivanjem vseh potrebnih soglasij, dovoljenj in projektov. In priznal, da ga je bilo strah, saj je bilo tveganje, da se izjalovi, veliko. Ugotavlja tudi, da je bila izvedba tega res velikega projekta še najlažji del posla.
Domžalski župan Toni Dragar, ki se je sicer pošalil, da so mu po nadgradnji naprave ostali vplivi na okolje – v obliki uničenih dostopnih cest – pa je dodal, da upa, da iz CČN ne bo nikoli več zasmrdelo, kot se je to dogajalo prej. Mengeški župan Franc Jerič je prepričan, da bo nova čistilna naprava pomenila tudi velik prispevek k zaščiti Mengeškega polja, kot enega pomembnih virov pitne vode.
Komendski župan Stanislav Poglajen je priznal, da so dolgo kolebali, ali se priključiti projektu več občin, ali pa odplake reševati samostojno. In zdaj mu ni žal, da so se odločili za priključitev na študljansko čistilno napravo. Trzinski župan Peter Ložar je dejal, da je njihov delež v tej zgodbi najmanjši od vseh, a je vesel da so njen del, saj da je naložba v prihodnost.
Cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je kot deležnik pristopil kot zadnji, pa je dodal, da je bil ta kohezijski projekt ne le enkratna priložnost za občino, temveč še posebej za brniško letališče.
