Nadzorniki MOL so se zakopali v papirje iz leta 2009

Ljubljana – Tudi letošnji nadzor poslovanja ljubljanske občine v minulem letu ne prinaša veliko novih ugotovitev. Člani nadzornega odbora – po volitvah v nekoliko spremenjeni sestavi – so večino časa namenili temam, ki so se jim posvečali že v prejšnjih letih.

Nadzorni odbor MOL je zadolžen za nadziranje porabe proračunskega denarja, nadziranje finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev in nadziranje razpolaganja s premoženjem občine. Čeprav se po vsakih volitvah oblikuje na novo, je po lanskih dobil le eno novo članico (Zdenko Vidovič). Tako predsednik, Franc Slak, ki ga je predlagala Nova Slovenija, podprl pa ga je tudi župan Zoran Janković, kot tudi ostalih pet članov (Slavka Kavčič, Jovita Ažman, Ivan Oven, Mitja Selan, Silvester Zaman) pa so ostali tudi v novem mandatu. Z izjemo Slaka so člani NO že tretji mandat.

Tudi letošnje poročilo za leto 2014, ki ga bo mestni svet obravnaval na oktobrski seji, ne prinaša kakšnih posebno novih ugotovitev. Nadzorni odbor (NO) se je med drugim znova ukvarjali investicijami v vrtce in osnovne šole, urejanjem centralne evidence nepremičnin, investicijami na Ljubljanskem gradu, izplačilom nadur in delovne uspešnosti zaposlenih v mestni upravi, stroški za odvetniške storitve, izdatki župana in njegovo reprezentanco, koncesijskimi pogodbami, nadgradnjo čistilne naprave v Zalogu, Stožicami ... Pri večini pregledov proračunskih postavk, postopkov in investicij pa nadzorniki niso ugotovili večjih nepravilnosti, večinoma pa so ponavljali priporočila, ko so jih mestni upravi dali že v preteklosti.

Rcero

Nadzorniki v letošnjem poročilu precej pozornosti namenjajo tudi gradnji Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero), največjega kohezijskega projekta s področja okolja iz stare finančne perspektive. NO tako v poročilu ugotavlja, da je »potencialni problem zakasnitev projekta«, saj je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno z zamudo, maja 2014. Mestni upravi tako priporočajo, naj »skrbno prouči posledice zakasnitve projekta in po potrebi pripravi ukrepe za obvladovanje negativnih posledic«.

Priporočila pa so nekoliko pozna, vsaj če gre verjeti zagotovilom Snage, kjer že skoraj leto dni zagotavljajo, da so dosegli dogovor s financerji in bodo vsa evropska sredstva počrpana do konca tega leta.

Kozolec II

Kar štiri strani v svojem poročili NO namenja javno-zasebnemu partnerstvu za gradnjo garažne hiše Kozolec II. Iz dokumentov iz leta 2009, na podlagi katerih je bilo partnerstvo med MOL in ZIL Inženiringom sklenjeno, tako ugotavljajo, da »ne izvemo niti enega finančnega podatka o promotorju, nič o njegovem kapitalu, boniteti in drugih kazalcih, ki bi kazali na njegovo sposobnost za izpeljavo projekta«, da »v nasprotju s standardom vloga promotorja ne vsebuje nobene ekonomske ocene učinkov projekta, nikakršne napovedi prihodkov in stroškov delovanja oziroma ocenjene prodajne vrednosti projekta, nobene napovedi finančnih tokov in podobno«, ter da »ni informacije, od kod bodo viri sredstev ZIL«.

NO sicer meni, da je bil projekt ekonomsko upravičen, da pa dokument, ki to utemeljuje, ni strokovno pripravljen in ne ustreza oceni projekta te vrednosti: »Glavna pomanjkljivost, ki je imela dejansko tudi negativne posledice, je, da ni bila ustrezno ocenjena boniteta partnerja in posledično od njega niso bile zahtevane ustrezne garancije.« Nadalje ugotavljajo, da se je problem pojavil »relativno hitro po začetku gradnje, saj se je izkazalo, da ZIL nima finančnih sredstev za projekt«. Kot je znano, je mestni svet maja letos, po letu in pol od zaustavitve gradnje, sprejel sklep o razdrtju pogodbe. NO ugotavlja, da zaradi kompleksnosti posla, pa tudi taktiziranja zasebnega partnerja »ni pričakovati hitre rešitve in skorajšnjega nadaljevanja projekta«. Projekt tako ocenjujejo kot neuspešnega in ugotavljajo, da se pomanjkljivosti pri ekonomskem ovrednotenju in spremljanju projekta in zasebnega partnerja pojavljajo pri vseh pregledanih javno-zasebnih partnerstvih, »v primeru Kozolca pa so se zelo jasno pokazala tveganja zaradi teh pomanjkljivosti«.

Wi-Fi

V nasprotju s Kozolcem II NO kot uspešnega in dobro izpeljanega ocenjuje javno-zasebno partnerstvo za vzpostavitev brezžičnega omrežja v MOL (WiFree). In to kljub temu, da je eden od partnerjev izstopil iz partnerstva, da je bil obseg projekta bistveno zmanjšan in da NO sam ugotavlja, da natančne številke o vložkih niso znane, čeprav je projekt zaključen, da »koristi sploh na noben način niso ovrednotene«, da se sprememb obsega projekta (med drugim zmanjšanje pokritosti Ljubljane z omrežje WiFree) »ne da ustrezno ekonomsko utemeljiti«. Pri obeh JZP, kot tudi pri nekaterih drugih točkah, kjer ustreznih dokumentov, izračunov, analiz ni, NO zapiše, da »MOL verjetno ne razpolaga z ustreznimi notranjimi znanji za pripravo tovrstnih podlag«.

Zapadle obveznosti

Ker je občina lansko leto končala z desetimi milijoni evrov več kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev kot leto prej (skoraj 25 milijoni), MO meni, da si MOL s podaljševanjem rokov za poravnavanje svojih obveznosti izboljšuje likvidnost, in ocenjuje, da to pomeni obstoj tveganja, da občina prevzema obveznosti brez hkratnega zagotavljanja sredstev za poplačilo in tveganja nezmožnosti pravočasnega poravnavanja obveznosti. Posebnih priporočil v zvez s tem pa niso podali.

Načrtovanje

Nadzorniki so, kot kaže, obupali tudi nad slabim načrtovanjem proračunske porabe. Kot je znano, občina zadnja leta tik pred zaključkom proračunskega leta sprejema rebalans proračuna, tako da je realizacija v zaključnem računu vsaj približno blizu načrtom. Čeprav so lani tretji rebalans sprejeli tri tedne pred iztekom leta, je bila končna realizacija osem odstotkov oziroma okoli 20 milijonov evrov nižja od pričakovane. NO zdaj ugotavlja, da so »odstopanja med realizacijo in sprejtim proračunom že več let približno na isti ravni. Ker smo na to že večkrat opozarjali, pa bistvenih sprememb ni, predvidevamo, da so odstopanja bolj posledica objektivnih razmer kot pa nezadostne analize razmer, v katerih bi MOL delovala v letu, za katerega se postavlja plan.«