Največ dodatka za pripravljenost med inšpektorji in redarji dobila šefa

Stalna pripravljenost na MOL: Na oddelku za zaščito in reševanje vedno v pripravljenosti dva zaposlena, lani so se morali aktivirati 150-krat.

Objavljeno
27. januar 2016 16.45
SLOVENIJA,LJUBLJANA,17.11.2010.MAG.ANDREJ ORAČ VODJA MESTNEGA REDARSTVA. FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Poleg vodje županovega kabineta med vodstvenimi kadri ljubljanske mestne uprave največ dodatka za stalno pripravljenost prejema vodja oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus. Njegova ekipa je tudi daleč največ v stalni pripravljenosti – celo več kot tisoč ur na mesec. Hkrati je to edini oddelek, za katerega smo izvedeli, kako pogosto so morali v času pripravljenosti na delo.

Vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo (OZRCO) Robert Kus je bil lani v stalni pripravljenosti 1753 ur, za kar je prejel 5903 evre bruto dodatka oziroma 3386 neto (v povprečju okoli 300 evrov na mesec). Leto prej je bil v stalni pripravljenosti 1964 ur, za to je dobil dodatnih 3786 evrov neto. Tako kot vodja županovega kabineta Tanja Dodig Sodnik, o kateri smo pisali včeraj, je tudi Kus med uslužbenci mestne uprave, ki jim je leta 2014 pripadlo največ dodatka iz naslova povečanega obsega dela: prejel je 5483 evrov bruto tega dodatka. Njegova osnovna bruto plača znaša 3159 evrov.

V pripravljenosti največ vodji oddelkov

Na oddelku, ki ga vodi, se sicer izplačuje največ ur za stalno pripravljenost: decembra lani so jih izplačali več kot 1100. Tudi na tem oddelku v skladu s sklepom o izvajanju stalne pripravljenosti v MOL ta traja med tednom od konca delovnega dne do 7. ure naslednjega dne ter ob koncu tedna in praznikih 24 ur na dan. Po pojasnilih direktorice mestne uprave Jožke Hegler sta tedensko v stalni pripravljenosti vedno dva uslužbenca oddelka: »Naloge sodelavcev OZRCO v stalni pripravljenosti so, da pomagajo ostalim reševalnim službam pri zagotavljanju pomoči prizadetim prebivalcem, predvsem na področjih začasne nastanitve, prve psihološke pomoči, logistične podpore, pomoči pri povezovanju z drugimi pristojnimi službami, pri informiranju odgovornih v MOL, zagotavljanju finančnih pogojev, obveščanju itd.« Za lani je postregla s podatkom, da so občinske reševalne službe opravile okoli 1700 intervencij, pri približno 150 primerih pa je bila potrebna pomoč sodelavcev v stalni pripravljenosti.

V nasprotju z OZRCV na inšpektoratu in mestnem redarstvu po številu ur v pripravljenosti vodji oddelkov močno odstopata od svojih podrejenih. Vodja inšpektorata Andrej Orač je bil decembra v stalni pripravljenosti 173 ur, drugi zaposleni med 30 in 55 ur. Orač, ki je do lanskega aprila vodil redarje, potem pa je zasedel mesto vodje inšpektorata, je bil predlanskim v stalni pripravljenosti 1560 ur (dobil je 2574 evrov neto dodatka), lani pa 1108 ur (za 3415 evrov bruto oziroma 1875 evrov neto dodatnega plačila). Njegova osnovna bruto plača znaša 2821 evrov.

Še večja je razlika pri redarjih – vodja Roman Fortuna je bil decembra v stalni pripravljenosti 128 ur, posameznim redarjem pa so obračunali med pet in 24 ur stalne pripravljenosti. Fortuna je bil od aprila, ko je zasedel funkcijo, do konca leta v stalni pripravljenosti 900 ur, za kar je dobil 2705 evrov bruto plačila (1488 evrov neto). Njegova osnovna bruto plača je 2614 evrov.

Kolikokrat res na delo?

Podatka o tem, kako pogosto sta vodji redarjev in inšpektorjev klicana na delo, nismo dobili. Heglerjeva pravi, da so v času stalne pripravljenosti na inšpektoratu »naloge prilagojene potrebam dela, zahtevam občanov in nepredvidenim dogodkom po odpravi nepravilnosti na terenu«.

»Nepravilnosti in kršitve se ne dogajajo samo v dopoldanskem času in med tednom,« poudarja. Delovni čas inšpektorjev je sicer organiziran v dveh izmenah (med 7. in 15. ter 11. in 19. uro), stalna pripravljenost pa se izvaja po končani delovni obveznosti. Kot kaže sklep, na podlagi katerega se v MOL izplačuje dodatek, so v stalni pripravljenosti lahko tudi inšpektorji, ki delajo v dopoldanski izmeni, in sicer do 19. ure (torej v času, ko traja popoldanska izmena), »popoldanci« pa do 23. ure. Ob koncu tedna stalna pripravljenost traja podnevi in ponoči. Za mestno redarstvo pa Heglerjeva pojasnjuje, da »se zaradi zagotavljanja kontinuiranega delovanja pri zagotavljanju varnosti pogosto zgodi, da morajo zaposleni priti na delo v času stalne pripravljenosti ali pa se vključiti v koordinacijo dela na terenu«. Kako pogosto, nismo izvedeli.

"Plače vodilnih so prenizke"

Ker je tako pri redarjih kot pri inšpektorjih opazen velik razkorak med urami stalne pripravljenosti vodje oddelka in zaposlenih na nižjih delovnih mestih, smo Heglerjevo vprašali, ali ni že sama funkcija vodje oddelka, ki prinaša višjo plačo, taka, da presega strogo omejitev delovnega časa na osem ur. Tudi nadzorni odbor mestne občine je na primer v poročilu iz leta 2013 opozoril na »dvomljivo izplačevanje nadur predvsem vodjem oddelkov in služb, saj je značaj njihovega dela tak, da ga ni mogoče vedno opraviti v uradno predpisanem delovnem času«.

Jožka Hegler odgovarja, da se za vse zaposlene v mestni upravi polni delovni čas, ki znaša 40 ur na teden, razporedi tako, da se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice javnih uslužbencev do odmora in počitka. Dodaja, da vodje oddelkov »zaradi številnih nalog svoje delo seveda težko opravijo v osmih urah na dan in delajo več – za to delo so upravičeni do dodatka za delo prek polnega delovnega časa. Po naši oceni imajo vodje oddelkov in služb mestne uprave MOL glede na dobro in zahtevno delo, ki ga opravijo, prenizke plače«.

Podatki o izplačilih ur stalne pripravljenosti za preteklo leto, ki so jih pripravili na občini, sicer kažejo, da so v pripravljenosti večje število ur tudi v referatu za vzdrževanje upravnih prostorov, občasno pa v centru za informatiko. Prav tako so po sklepu do dodatka upravičeni na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet v času izvajanja zimske službe (od 15. novembra do 15. marca), vendar lani takih primerov ni bilo.

***

Kot smo poročali včeraj tudi na ljubljanski občini dodatek za stalno pripravljenost, ki so ga inovativno izkoristili na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze, dobro poznajo.

Tanja Dodig Sodnik, vodja kabineta ljubljanskega župana, je bila lani v stalni pripravljenosti nad 2000 ur oziroma več, kot je bilo v letu rednih delovnih ur. Kot pojasnjujejo na občini, je v stalni pripravljenosti tudi ponoči in ob koncu tedna.

Več preberite v prispevku: Vodja županovega kabineta je lahko v pripravljenosti tudi ponoči