Največje odpuščanje zaradi stečaja Cestnega podjetja Ljubljana

Ljubljana – Brezposelnost se je letos najbolj povečala v ljubljanski območni službi zavoda za zaposlovanje, in sicer za skoraj petino (17,3 odstotka). Največje odpuščanje je bilo zaradi stečaja Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), ko je brez zaposlitve ostalo 264 delavcev.

Letošnja brezposelnost je v primerjavi z lansko večja v skoraj vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje, je povedala vodja oddelka za zaposlovanje v Območni službi Ljubljana Brigita Anzeljc. Vzroke, da se brezposelnost najhitreje povečuje prav v osrednji Sloveniji, vidi v tem, da je Ljubljana kot administrativno in gospodarsko stičišče vedno bolj zanimiva tudi za iskalce zaposlitve iz drugih slovenskih mest, ki želijo zaposlitev poiskati v prestolnici. To je tudi posledica spreminjajoče se strukture brezposelnih.

Na ljubljanskem območju je bilo junija prijavljenih 31.447 brezposelnih, in sicer več moških (17.033 oziroma 54,2 odstotka). V primerjavi z lani pa se je povečal delež brezposelnih žensk v starosti od 15 do 39 let in iskalcev prve zaposlitve. Nekoliko manj je brezposelnih s srednjo poklicno in strokovno izobrazbo, hitreje pa se povečuje število brezposelnih s srednjo splošno ali strokovno izobrazbo ter s terciarno izobrazbo. V primerjavi z lanskim junijem se je brezposelnost najbolj povečala zaradi izteka zaposlitve za določen čas (za 42,8 odstotka), priliva trajno presežnih delavcev (za 22,1 odstotka) in zaradi iskalcev prve zaposlitve (za 14,5 odstotka).

Več zaposlitev kot lani

V prvem letošnjem polletju pa je bilo več zaposlitev kot lani, zaposlilo se je 7925 brezposelnih, kar je za dvanajst odstotkov več. Med njimi je delo dobilo največ zidarjev, prodajalcev, tajnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, natakarjev, izvajalcev suhomontažne gradnje, štukaterjev, skladiščnikov, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev ter tesarjev.

Med brezposelnimi so najranljivejši starejši pred upokojitvijo in mladi. Prek programa 50plus, ki je namenjen zaposlovanju starih 50 let in več in so neprekinjeno brez dela najmanj pol leta, se je na območju Ljubljane zaposlilo 98 prebivalcev. Delodajalci zanje pridobijo subvencijo, če jih po predhodnem enomesečnem usposabljanju zaposlijo za najmanj leto in pol.

Spodbude pri zaposlovanju mladih pa zavod za zaposlovanje ponuja v okviru programa Zaposli.me. Delodajalci lahko pridobijo subvencijo v višini 5000 evrov, če za najmanj leto dni zaposlijo brezposelnega, ki je mlajši od 30 let in je v evidenci prijavljen najmanj pol leta ali pa iskalca prve zaposlitve, ki je pridobil strokovno ali poklicno izobrazbo pred manj kot dvema letoma in je v evidenci prijavljen najmanj pol leta.

Poleg tega zavod ponuja delodajalcem tudi program usposabljanja na delovnem mestu, v katerem lahko še pred zaposlitvijo osebo spoznajo in usposobijo za konkretno delovno mesto. Mlajši od 30 let se lahko v program vključijo za obdobje do treh mesecev in tako pridobijo delovne izkušnje za uspešen vstop na trg dela.

Na vprašanje, kakšne vplive na transparentno iskanje službe imajo spremembe zakonodaje, ki veljajo od aprila, po katerih delodajalcem ni več treba na zavodu za zaposlovanje objavljati prostih mest, za katere že imajo delavce, pa Brigita Anzeljc odgovarja, da so po manj kot treh mesecih, odkar velja ta nova ureditev, odzivi brezposelnih in drugih iskalcev zaposlitve pozitivni. Bolj kot pregled vseh prostih delovnih mest jim je namreč pomembno, da so na zavodu objavljena tista, za katera delodajalci tudi resnično iščejo ustrezne kandidate.

Sicer pa zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela določa, da delodajalci morajo javno objaviti prosta mesta, kar lahko brezplačno storijo na zavodu ali pa v medijih, na spletnih straneh ali v javno dostopnih prostorih podjetja. Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski državni lasti pa morajo na zavodu za zaposlovanje javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen izjem.

V prvih šestih mesecih petina manj delovnih mest

Zaradi teh sprememb pa na zavodu od aprila nimajo več podatkov o vseh prostih delovnih mestih oziroma njihovega registra. To pomeni, da teh podatkov ne morejo več primerjati s preteklimi leti. Po podatkih, s katerimi razpolaga zavod za zaposlovanje, so delodajalci na OS Ljubljana junija prijavili 2679 prostih delovnih mest, v prvih šestih mesecih pa 22.683, to je petina manj kot v primerljivem obdobju lani. Največ povpraševanja po delavcih je bilo v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini, predelovalnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.