Namesto elitnega hotela požgana podrtija

Po požaru v Bellevueju policisti sumijo, da gre za  kaznivo dejanje požiga. V dolgi zgodbi o propadajoči zgradbi pa Odbor za lepšo staro Šiško meni, da MOL prelaga odgovornost na jordanske lastnike.

Objavljeno
12. maj 2014 20.21
Požar/hotel Bellevue
Andreja Žibret, Ljubljana, Anuška Delić, Ozadja
Andreja Žibret, Ljubljana, Anuška Delić, Ozadja
Ljubljana – V nedeljskem požaru v starem in zapuščenem hotelu Bellevue, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, in stoji na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, ki je naravna znamenitost, gre za sum kaznivega dejanja požiga, so ugotovili policisti.

V zadnjih letih je v zapuščenem hotelu, ki so mu jordanski lastniki pred dvema letoma zasilno obnovili streho ter vrata in okna zaprli z deskami, že mnogokrat gorelo; tokrat je spet zgorelo ostrešje. V nedeljo je prvič zagorelo nekaj minut pred 19. uro. Gasilci so požar pogasili okoli 21. ure. Zaradi vetra je znova zagorelo okoli pol ene ure zjutraj in gasilci so še enkrat gasili. Materialna škoda po podatkih policistov znaša nekaj deset tisoč evrov, policisti pa s preiskavo nadaljujejo, je povedal Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave.

Večina lastnikov kulturne spomenike zavaruje

Kot je znano, je leta 2005 direktor in največji lastnik Študentskega servisa Maribor Marjan Krajnc stari razpadajoči hotel na elitni lokaciji v parku Tivoli kupil od denacionalizacijskih upravičencev, družine Šterk, za 1,8 milijona evrov. Nato pa je leta 2009 stari hotel, ker MOL ni uveljavljala predkupne pravice, za približno sedem milijonov prodal mednarodni skupini za razvoj nepremičnin Mawared International s sedežem v Luxemburgu, ki izhaja iz jordanskega sklada Mawared. Jordanski lastniki pa so lani napovedali prodajo.

Generalni častni konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, predstavnik podjetja Bellevue Investicije, v katerega se je preimenovala nepremičninska družba Mawared Ljubljana, ki je bila jeseni 2009 ustanovljena za ureditev butičnega hotela s petimi zvezdicami – med drugim smo ga vprašali, ali je stari hotel zavarovan –, je dejal, da bo dal izjavo, ko se vrne iz tujine. Pred približno desetimi meseci je za Delo dejal, da bodo hotel začeli prodajati »v zelo kratkem času«, za nakup pa se že zanimajo kupci iz vsega sveta, tudi iz arabskih držav.

Na vprašanje, ali mora biti kulturni spomenik zavarovan pri zavarovalnici, so nam na ministrstvu za kulturo odgovorili, da lastniki spomenika ni posebej zavezan k temu. Po zakonu o varovanju kulturne dediščine pa je dolžan ravnati z njim kot dober gospodar. K temu ga zavezujeta zakon in odlok o razglasitvi, ki vključuje tudi varstvene režime. »Večina lastnikov kulturne spomenike zaradi njihove vrednosti zavaruje, ker so obnove bistveno bolj zahtevne in posledično dražje kot prenove običajnih stavb,« še pravijo na ministrstvu.

Najverjetneje nasedla naložba

Družba Bellevue investicije je po Amarinovih trditvah za hotel plačala 7,5 milijona evrov, kar je nenavadno, saj je v svojem ustanovnem aktu navedla, da je bila tržna vrednost nepremičnine marca 2009 ocenjena na nekaj več kot 5,1 milijona evrov. Družba je nepremičnino v letnem poročilu še konec 2012 vrednotila na več kot 5,6 milijona evrov, toda lani se je odločila, da bo njeno vrednost oslabila kar za 2,9 milijona. Letno poročilo za 2013 namreč kaže, da Bellevue Investicije hotel vrednoti samo še na malo več kot 2,7 milijona evrov, in sicer na podlagi cenitve podjetja Lasting. Glede na to cenitveno poročilo je Bellevue investicije v lanskem letnem poročilu tudi zabeležil za 2,9 milijona odpisa vrednosti. Katarino Grilc Brilli, prokuristko družbe Lasting, ki je pripravila cenitveno poročilo, smo vprašali, ali je Hotel Bellveue zavarovan. Dejala je, da ne verjame, zagotovo pa ne ve. Kakor koli, družba Bellevue investicije je lani zaradi slabitve vrednosti hotela pridelala za 2,2 milijona evrov izgube, kar najverjetneje kaže na nasedlo naložbo. Pa tudi, da je ta spomenik na tivolskem hribu za prihodnje generacije najbrž izgubljen.

MOL ignorira pobude in ne ukrepa

Predsednica Društva za urbano okolje (DUO) Odbora za lepšo Staro Šiško Nika Katnič je povedala, da so prebivalci ob požaru zgroženi. Že dolgo opozarjajo občino na nevarnosti zaradi stare ruševine, saj mimo vodi sprehajalna pot. Večkrat tja zaidejo tudi tuji turisti in opažajo, da se smejijo, ko slikajo to podrtijo na tako elitnem kraju. MOL pa pobude društva ignorira, odgovornost prelaga na jordanske lastnike in nič ne ukrepa. V društvu menijo, da bi ruševino morali odstraniti in omogočiti zainteresiranemu investitorju, da zgradi hotel, kot je bil tam včasih. Ugotavljajo tudi, da zavod za varstvo kulturne dediščine morda preveč zaostruje pogoje; tako dotrajane objekte bi zaradi nevarnosti morali porušiti in resnemu investitorju pustiti novogradnjo. MOL pozivajo, da posreduje pri jordanskih lastnikih.

Zavod: Ne moremo prisiliti lastnika

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki je pred štirimi leti izdelal kulturnovarstvene smernice k osnutku OPPN za to območje, pravijo, da si že dlje prizadevajo za prenovo hotela. Boris Vičič, vodja ljubljanske enote, pravi, da so v skladu s svojimi pristojnostmi in v sodelovanju z vsakokratnimi lastniki izdali vse potrebne dokumente tako za posege v sam objekt kot tudi v območje Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. V sodelovanju z restavratorskim centrom zavoda so izdelali konservatorski načrt s posnetkom obstoječega stanja, arhivskim gradivom itn., ki omogoča rekonstrukcijo objekta. »Po zakonu o varstvu kulturne dediščine je za svojo lastnino, ki je v tem primeru kulturni spomenik, dolžan skrbeti investitor. Žal lastnik na objektu, razen najnujnejše zaščite pred dvema letoma, ni izvedel nikakršne druge dejavnosti,« ugotavlja Vičič.

Dodaja, da jim je takšno ravnanje različnih lastnikov, vse od izvedene denacionalizacije, povsem nerazumljivo, žal pa zavod ne more prisiliti lastnika v drugačno ravnanje. Konservatorji so si v skladu s svojimi pooblastili ogledali poškodovani objekt. O izsledkih bodo obvestili Inšpektorat za kulturo in medije. Od ministrstva za kulturo pa bodo zahtevali, da od lastnika doseže zaščito objekta tako, da ne bo nastajala še večja škoda.