Tiskane izdaje
Ljubljana – Še do konca januarja je v javni razpravi osnutek strategije razvoja kulture v MOL od leta 2016 do 2019, ki je že tretji tovrstni dokument. Javna tribuna o tej temi bo v veliki sejni dvorani mestne hiše v sredo, 27. januarja.
V tem obsežnem in širokopoteznem strateškem dokumentu je eden od dolgoročnih ciljev Ljubljane pridobitev naslova evropske prestolnice kulture leta 2025. Po sklepu evropskega parlamenta in sveta EU bo ta pripadel enemu slovenskemu mestu skupaj z nemškim. Do leta 2019, ko bo pridobitev naslova znana, bo MOL za to namenila 200.000 evrov.
Unescova mesta literature
Med cilji je tudi povečati prepoznavnost Ljubljane kot Unescovega mesta literature, ki ga je prestolnica pridobila 11. decembra lani, za kar naj bi namenili 60.000 evrov na leto. Tako se je Ljubljana v okviru Mreže ustvarjalnih mest pridružila Unescovim mestom literature Edinburghu, Melbournu, Iowi, Dublinu, Reykjaviku, Krakowu, Heidelbergu, Dunedinu, Pragi, Norwichu in Granadi. Poleg Ljubljane so ta naslov osvojili še: Uljanovsk (Ruska federacija), Bagdad (Irak), Tartu (Estonija), Lvov (Ukrajina), Barcelona (Španija), Nottingham (Velika Britanija), Obidos (Portugalska) in Montevideo (Urugvaj). Prizadevanja bodo usmerjena v širjenje zavedanja, da je knjiga temeljna nosilka znanja,ustvarjalnosti in informacij.
Na območju MOL sicer deluje 29 javnih kulturnih zavodov, 11 jih je ustanovila MOL, 18 pa država. Velik del kulturne ponudbe presega lokalni pomen. Kot pravijo pripravljalci strategije, je MOL kljub gospodarski krizi vztrajala pri stabilnem proračunu za kulturo (glej graf). Kulturo pa razumejo kot četrti steber trajnostnega razvoja v mestu. Pričakujejo, da bosta dva največja infrastrukturna projekta MOL na področju kulture v naslednjem strateškem obdobju, obnova nekdanjih industrijskih objektov Roga in Cukrarne, ki jih prenašajo iz dveh strategij za prejšnji obdobji, podprta tudi s sredstvi evropske kohezijske politike.
Cukrarna in Hiša glasbe
Več kot polovica v osnutku strategije načrtovanih investicijskih projektov je prenešena iz prejšnjih strateških kulturnih dokumentov, ki sta bila sprejeta v letu 2009 in 2012. Letos naj bi začeli obnavljati nekdanji kompleks Cukrarne in tako v letu 2019 revitalizirali degradirano urbano okolje. V načrtu je vzpostavitev Galerije Cukrarna, s katero bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani, in Palače Cukrarna. Slednja je rešitev za oblikovanje središčnega kulturnega literarnega središča za vse generacije in tudi mladinskega centra znotraj mreže Mladinskih centrov Ljubljana, kar naj bi pripomoglo k prepoznavnosti Ljubljane kot mesta literature. Za to bo na leto potrebnih 165.000 evrov, investicija v Palačo Cukrarna bo stala 2.2015.000 evrov, oprema pa 500.000 evrov. Dolgoročni cilj Ljubljane do leta 2025 je vzpostaviti tudi Hišo glasbe, v kateri bodo glasbeni ustvarjalci imeli dostopne vadbene prostore. Mogoča lokacija je tudi Palača Cukrarna.
Do leta 2019 je predvideno nadaljevanje dejavnosti pilotnega projekta RogLab v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki deluje od leta 2012; njegov namen je omogočati razvoj in preverjanje vsebinskih poudarkov bodočega Centra Rog, ki je s 27 milijoni evrov najdražji projekt. V strategiji je do leta 2019 predvidena prenova stavbe nekdanje tovarne Rog in ureditev njenega območja v okviru javno-zasebnega partnerstva. Center Rog bo kot središče ustvarjalnih industrij povezoval proizvodne, laboratorijske in izobraževalne programe za likovne umetnike, arhitekte in oblikovalce iz industrijskega, unikatnega, grafičnega in modnega oblikovanja. V njem bo tudi enota knjižnice Otona Župančiča.
Švicarija in Poletni kino Tivoli
Stavbo Pod turnom 4, znano kot Švicarijo, so začeli obnavljati lani, končali naj bi jo v letu 2017. Zapolnila bo pomanjkanje rezidenc za vizualne umetnike v Ljubljani, izvajala bo mednarodni rezidenčni program. Upravljanje bo potekalo v sodelovanju z Mednarodnim likovnim grafičnim centrom (MGLC). Zagotovljenih bo 20 novih prostorov za ustvarjalce ter eno delovno mesto za upravljavca in izvajalca programa. Za upravljanje in program bo treba zagotoviti dodatna sredstva javnemu zavodu MGLC v višini 300.000 evrov. V letu 2018 naj bi začeli tudi prenovo MGLC (Grad Tivoli) in jo končali v 2019.
Letos naj bi začeli graditi tudi Poletni kino Tivoli, in sicer na območju nekdanjega poletnega gledališča z avditorijem, ki ga je leta 1933 zgradil arhitekt Jože Plečnik v osi sprehajališča po grških vzorih. Po drugi svetovni vojni je na tem mestu do sredine 60. let deloval poletni kino, ki pa so ga odstranili in zatravili. Z obuditvijo tega prostora bodo zaokrožili kulturni program v parku Tivoli, skupaj z MGLC in Švicarijo. Končali naj bi ga v letu 2018, ocenjena vrednost je 1,5 milijona evrov.
Hribarjeva vila oziroma Vila Zlatica, s katero upravljajo Muzeji in galerije mesta Ljubljane, že dolgo čaka na prenovo, ki naj bi se začela letos, končala pa v letu 2019. Poleg muzejske predstavitve dela znamenitega župana in njegove hčerke bo vila namenjena tudi sedežu novoustanovljenega Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. Do leta 2019 nameravajo nadaljevati tudi prenovo Ljubljanskega gradu, med drugim do konca urediti Bastijo. Križanke, ki imajo status kulturnega spomenika državnega pomena, pa so še vedno v postopku denacionalizacije, zato je v tem strateškem obdobju predvidena samo izdelava konservatorskega načrta. Letos nameravajo obnoviti tudi Art center oziroma Vilo Čira čara, ki deluje na Komenskega 9, v okviru Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih; gradbeno dovoljenje so pridobili že leta 2014. Do leta 2019 želijo v mestnem središču zasnovati tudi Minipleks mestnega kina.
Dolgo se že vleče tudi ideja o prenovi starega letališča Ljubljana, ki naj bi v javno-zasebnem partnerstvu pripomogel k oživitvi območja v BTC. V kontrolnem stolpu bo prostor dobila muzejska postavitev o slovenskem letalstvu in letališču Moste. To naj bi bilo izvedeno do leta 2019. Med drugim naj bi dvanajstim dovoljenim mestom za grafitiranje dodali še eno, Strelišče na Dolenjski cesti, in sicer zunanjo betonsko steno, ki gleda na parkirišče. Med cilji je tudi določitev skupnega upravitelja in ureditev statusa Metelkove.
Kulturna dediščina
V strategiji je dodano tudi poglavje o varstvu kulturne dediščine. Do leta 2019 je predvidena nadgradnja upravljanja z arheološko dediščino na širšem območju MOL, ki vključuje vzpostavitev spletne podatkovne platforme z arheološkim katastrom za potrebe varstva dediščine in prostorskega načrtovanja, arheološko vrednotenje podatkov lidarskega snemanja in vzpostavitev arheološkega centra za poizkopavalno obdelavo gradiva. Vzpostavili naj bi tudi arheološki center Muzeja in galerij mesta Ljubljane, za kar bo namenjenih 1,5 milijona evrov.
V Ljubljani bo poleg Ljubljanskega Barja, ki je bilo že vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, do leta 2018 na ta seznam predvidoma vpisana tudi arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika. Za vso vpisano dediščino bo potrebno izdelati celosten sistem upravljanja, označevanja in informiranja. V ta namen bo MOL uredila informacijske točke, in sicer za Barje na Špici in v Črni vasi, za arhitekturno dediščino Jožeta Plečnika pa v Plečnikovi hiši in pod arkadami Plečnikove tržnice.
Poskrbeli naj bi za prezentacijo kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Do leta 2019 naj bi južno od izvoza avtocestnega obroča v Center zgradili kulturno-rekreacijski center Barje. Do leta 2017 bodo poskrbeli za prezentacijo prazgodovinske koliščarske civilizacije na Špici, do leta 2018 pa za razstavo etnološke dediščine Ljubljanskega barja v Črni vasi.
Namesto Pogledov spletni portal
Kulturnemu štirinajstdnevniku Pogledi, ki izhaja pri časopisu Delo in ga sofinancirata MOL in ministrstvo za kulturo, se bo sofinanciranje izteklo aprila letos. MOL do leta 2018 želi vzpostaviti spletni portal, ki bo predstavil kakovostne kulturne dogodke, omogočal njihovo kritiško refleksijo in predstavljal Ljubljano kot mesto umetnosti in kulture; ocena stroškov je 70.000 evrov.
Kulturni turizem
Do konca letošnjega leta bo pripravljena področna strategija razvoja kulturnega turizma v MOL do leta 2020. Želijo predvsem povečati delež domačih in tujih turistov, ki Ljubljano obiščejo zaradi kulturne ponudbe. Po podatkih Turizma Ljubljana glavno mesto zaradi kulture obišče 3 odstotke vseh gostov, ki v Ljubljani tudi prenoči. Ti gostje v povprečju ostanejo v Ljubljani 2,23 dneva, kar je več, kot je povprečna doba bivanja drugih gostov. Na Mestnem trgu 17 naj bi vzpostavili novo informacijsko točko o kulturnih dogodkih na območju MOL. Ta ne bo prostor za prodajo vstopnic, temveč specializirano središče za posredovanje informacij o kulturnem življenju v MOL, hkrati pa tudi informacijsko središče o kandidaturi MOL za evropsko prestolnico kulture 2025.
