Tiskane izdaje
Ljubljana – V Knjižnici reči, kot so poimenovali prvo takšno izposojevalnico pri nas, bodo na voljo predmeti, ki jih potrebujemo zgolj občasno. Podobna izposojevalnica z okoli petsto člani že uspešno deluje v Berlinu. Slovenska je še v nastajanju, trenutno na spletu polnijo listo želja.
»Kdaj boste odprli izposojevalnico? Potreboval bi spalno vrečo, a je ne bi kupoval, ker jo le redko potrebujem,« Maša Cvetko, članica skupine Prostorož, pripoveduje o odzivu ljudi na spletu, ko so napovedali, da v oktobru pripravljajo odprtje Knjižnice reči v Belokranjski ulici. Tam si bo mogoče izposoditi najrazličnejše predmete, katere, bo odvisno od njenih članov, sprva predvsem od tega, kaj bodo tja prinašali. Na družabnem omrežju facebook se je, kot pravi Cvetkova, izposoja pravzaprav že začela. Neka gospa denimo sprašuje po plinskem gorilniku. »Dobro je, da obstaja fizični prostor, ki ga zdaj urejamo, toda dobro je tudi, da obstaja spletna platforma,« pa pravi Eva Perčič iz iniciative Slovenia Coworking, ki prav tako sodeluje pri vzpostavljanju Knjižnice reči in je del ekipe, ki je pri nas začela uvajati coworking, (so)delovanje ljudi različnih poklicev v skupnih prostorih. »Projekt bo pokazal, kako lahko skupnostne prostore, ki so v vsaki občini, inovativno uporabimo in oživimo,« meni Perčičeva. »Zdaj je tako, da ljudje velikokrat sploh ne vejo, da jih lahko souporabljajo, ali pa enostavno nimajo razloga, da bi tja prihajali.«
Član bo lahko vsak
Prva slovenska izposojevalnica bo na petdesetih kvadratnih metrih v Domu skupnosti v Savskem naselju ponujala različne predmete. Koncept delovanja – od postavitve kodnega sistema, kot ga poznajo knjižnice, do premisleka o tem, kako in kaj z dotrajanimi predmeti – še oblikujejo, pri čemer se naslanjajo na tistega v Berlinu. V tamkajšnji izposojevalnici Leila so v štirih letih nabrali več kot dva tisoč predmetov in imajo okoli petsto članov. »Ena od možnosti bi bila ta, da za članstvo v knjižnici prineseš kak predmet, ki bo potem na voljo za izposojo, ali pa da plačaš članarino,« pravi Perčičeva. »Možnosti je kar nekaj, o njih še razmišljamo.« Cvetkova pri tem poudarja, da članstvo ne bo omejeno zgolj na prebivalce Savskega naselja, ampak bo član Knjižnice reči lahko vsakdo.
Na ljubljanski mestni občini so jim obljubili, da bodo v septembru, torej še pred lokalnimi volitvami, obnovili prostor doma v Savskem naselju, s pohištvom in vsebino pa ga bosta opremili ekipi Prostorož in Slovenia Coworking, skozi delavnice z vsemi zainteresiranimi bodočimi uporabniki prostora. Na nekaj deset kvadratnih metrih po besedah Cvetkove namreč ne bo zgolj knjižnica, ampak bodo prostor namenili tudi za različne druge dejavnosti, od delavnic do preprosto – druženja. »Prebivalci naselja bodo lahko prišli v stik drug z drugim. Prostor bi tako lahko postal neko stičišče,« pojasnjuje Perčičeva. »Čeprav gre za neprofitno dejavnost, bi jo radi izpeljali tako, da bi vendarle omogočili tudi kakšno delovno mesto.«
Boljša izrabljenost reči
Na facebooku je Knjižnica reči nekaj dni po objavi dobila več kot petsto všečkov. Zdaj postavljajo tudi spletno stran, prav tako že zbirajo predloge o predmetih, ki naj bodo tam na voljo. Objavili so listo želja, ki jo lahko vsak dopolni. Kot pravita sogovornici, nameravajo z njo predvsem preveriti, kaj ljudje najbolj potrebujejo in kaj so pripravljeni podariti. Ugotavljata, da so za zdaj najbolj iskani razni kuhinjski pripomočki in orodje. Podobno se je začelo tudi v berlinski izposojevalnici, danes pa tam v izposojo ponujajo vse mogoče, od otroških iger in oblačil do gum za kolesa in športnih pripomočkov. Kot še doda Perčičeva, si bodo ljudje tam lahko izposodili reči, ki jih morda potrebujejo le enkrat na leto. »S tem bodo prihranili denar in čas, ki bi ga sicer porabili za nakupovanje nečesa, kar bodo morda uporabili samo enkrat, ter prostor za shranjevanje. Hkrati bodo na takšen način predmeti tudi bolj izrabljeni.«
