Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je triinpetdeset voznikov LPP leta 2015 vložilo tožbo, ker so jim v javnem podjetju prenehali plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, se je na delovnem sodiušču danes začelo sojenje. Poskus poravnave med vozniki in podjetjem ni uspel.
Sodišče bo ugotavljalo, ali so v javnem podjetju LPP januarja 2013 res nezakonito prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje svojih voznikov, s čimer so stroške dela na letni ravni zmanjšali za milijon evrov. Triinpetdeset voznikov, to je približno desetina vseh v LPP, zahteva plačilo za nazaj, skupaj s pripadajočimi obrestmi.
V LPP so se ob prenehanju plačevanja prispevkov sklicevali na mnenje komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki je ugotovila, da vozniki mestnega javnega prevoznika za volanom ne preživijo vsaj 80 odstotkov delovnega časa in posledično niso upravičeni do poklicnega zavarovanja. Mnenje komisije Zpiza je bilo sicer izdano nekaj mesecev po tem, ko je podjetje že prenehalo plačevati prispevke voznikom.
Toda tožeči vozniki menijo, da izpolnjujejo ta pogoj in da v avtobusu preživijo štiri petine delovnega časa. Tako sta njihova odvetnika včeraj na sodišču predlagala, naj LPP za vsakega voznika predloži podatke iz tahografov od leta 2013. »Pomembno je ugotoviti okoliščino, ali so dejansko opravljali delo voznika več kot 80 odstotkov delovnega časa. To se najlažje ugotovi tako, da tožena stranka za vsakega tožnika predloži tahograf. Tožeče stranke menijo, da evidence delovnega časa, ki jih vodi LPP, ne kažejo realnega stanja,« je poudaril odvetnik Matej Domjo.
Tudi med odmorom ni odmora
»Na urniku piše, kdaj naj bi avtobus prišel na končno postajo, ampak zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, tudi zastojev v prometu, zmeraj preživimo več časa na delovnem mestu,« je včeraj po obravnavi povedal Peter Ilaš, eden od tožečih voznikov, ki je pri tem javnem podjetju zaposlen od leta 2009. »S tahografom dobimo točen zapis, ali se avtobus premika ali ne, po drugi strani pa imamo navodila, da moramo tudi med odmorom obvezno odpirati vrata potnikom. To sploh ni odmor, ker ne moreš niti v miru pojesti. Zanesljivo delamo več, kot piše, da imamo počitka, in to znese več kot 80 odstotkov,« je pojasnjeval delavec. Za tožbo se je, kot je povedal, odločil, ker meni, da jim je LPP dolžan plačevati prispevke za poklicno pokojnino.
»To nam pripada, ker gre za težek poklic, vstajamo ob vseh možnih urah in treba je paziti na potnike. Tudi na zdravje vpliva, kar vidim pri starejših sodelavcih, ki imajo težave s hrbtenico. Če so nam to v preteklosti plačevali, je po mojem mnenju pošteno, da naj plačujejo še naprej,« je dejal Ilaš.
Sojenje se bo nadaljevalo aprila, ko bo sodnica zaslišala direktorja LPP Petra Horvata in predstavnika Zpiza Franca Fartka, ki so ga kot pričo predlagali tožeči. O tem, ali bo od LPP zahtevala tahografe, pa bo še odločila. V tem primeru bo namreč potreben sodni izvedenec.
LPP je sicer eden od mnogo delodajalcev, ki so prenehali plačevati prispevke za poklicne voznike. To se je zgodilo z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2013, s katerim se je prispevek za poklicne pokojnine, ki delavcem na težkih, za zdravje škodljivih delovnih mestih omogočajo predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil - s 4,2 odstotka na 10,5. Poleg zaposlenih v LPP je po podatkih sindikata delavcev prometa in zvez takih voznikov še več tisoč.
