Nejasna usoda železniškega nadhoda v Črnučah

Občina čaka: Župan odločitev prepustil četrtnim svetnikom, ki bodo odločali prihodnji teden.

Objavljeno
15. september 2015 19.17
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Pol leta po tistem, ko so zaradi nevarnosti in dotrajanosti zaprli nadhod nad železniškimi tiri v Črnučah, še vedno ni jasno, kaj bo z njim. Župan Zoran Janković je odločitev prepustil četrtni skupnosti, kjer pa so svetniki razdeljeni.

Potem ko zaprti nadhod že nekaj mesecev razburja nekatere četrtne svetnike in prebivalce Črnuč, je izredno sejo četrtne skupnosti konec avgusta obiskal župan Zoran Janković. A tudi takrat so udeleženci rezultat obiska razumeli različno. Jože Horvat, četrtni svetnik z liste NSi in predsednik odbora za urbanizem, gospodarstvo in promet, ki se že od zapore nadhoda zavzema za čimprejšnjo sanacijo, je dejal, da bo občina po javnem zatrjevanju ljubljanskega župana nadhod obnovila. Z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) pa so na naša vprašanja, kdaj se bo obnova začela, kdaj končala in kakšni so predvideni postopki, odgovorili, da »skladno z dogovorom čakajo na odločitev ČS Črnuče«.

Prihodnja sreda odločilna?

»Smešno je, da moramo še enkrat sprejeti sklep, da je treba nadhod obnoviti. Formalno smo tak sklep sprejeli že marca, ko so nadhod zaradi varnostnih razlogov zaprli,« je za Delo dejal Horvat. Pričakuje, da bodo četrtni svetniki tak predlog potrdili na seji, sklicani za 23. september. Zapletov ne predvideva, saj po informacijah, ki jih imajo od vodje OGDP, postopki za začetek obnove že tečejo. Po Horvatovi oceni bi lahko občina razpis za izvajalca izpeljala v mesecu dni, obnova pa bi bila lahko izvedena v treh mesecih. Kot smo poročali, bi po oceni, ki jo je po naročilu občine pripravilo podjetje Costa, sanacija stala 126.000 evrov (brez DDV).

A tudi na bližnji seji sveta ČS bi lahko bilo precej burno. Predsednik sveta Smiljan Mekicar (SMC) namreč obnovi še vedno ni naklonjen. »Sanacija ni ravno najboljša možnost, ker je zadeva dotrajana, projektantska ocena pa je daleč od tega, kar je realno. Za tak denar tega zagotovo ni mogoče izvesti,« je za Delo dejal Mekicar, ki je prepričan, da je zadeva spopularizirana in da se ne rešuje na pravi način. Da so četrtni svetniki pri tem vprašanju razdeljeni, se je izkazalo že na seji odbora za urbanizem, gospodarstvo in promet na začetku avgusta, na kateri je bila predstavljena omenjena projektantska ocena podjetja Costa. Koliko od 15 četrtnih svetnikov se glede reševanja železniškega nadhoda bolj strinja z Mekicarjem in koliko s Horvatom, pa bo bržkone jasno prihodnjo sredo.

Drugi prednostni projekti

»Župan je dejal, da če bomo vztrajali pri obnovi, jo bodo izvedli. Toda moramo se zavedati, kaj to pomeni. Če bo šlo za ta projekt pol milijona evrov, bodo verjetno drugi zastali,« pravi Mekicar, ki meni, da ima četrtna skupnost precej večje težave, kot je železniški nadhod, po njegovem bi bilo treba urediti denimo promet v okolici šole in vrtca, pločnike, kanalizacijo, nogometno igrišče. Predsednik sveta ČS je sicer napovedal, da bo odločanje o nadhodu uvrstil na dnevni red seje, sklicane za prihodnjo sredo, in da bo na koncu odločala večina. Upa, da bodo do seje dobili več podatkov o drugih rešitvah, ki jim je sam bolj naklonjen (na primer da se s Slovenskimi železnicami doseže dogovor o prehodu čez progo, bodisi z zapornicami bodisi s semaforjem, omenjala se je tudi gradnja novega nadhoda ali celo podhoda).

Mekicar sicer trdi, da je bila uporaba nadhoda do zapore »pičla« in da zaradi zaprtja »ni nobenega izrednega stanja – za otroke je poskrbljeno s prevozom do šole, tisti, ki hodijo peš, pa gredo naokoli; dodatnih 500 ali 600 metrov poti pač ni življenjsko pomembnih«. Glede tistih, ki uberejo najkrajšo, a nevarno pot čez tire, pa odgovarja, da je tako ali tako jasno, da se čez tire ne sme hoditi.