Tiskane izdaje
Ljubljana – Delniška družba ZIL Inženiring, zlasti v Ljubljani že desetletja ena največjih projektantskih in inženirskih družb za pripravo, izvedbo, inženiring in nadzor stanovanjskih, cestnih in drugih projektov, je v hudi finančni stiski. Nedavno je bil namreč na okrožnem sodišču vložen predlog za začetek postopka njenega stečaja.
Čeprav je bil tik pred obravnavo predlog umaknjen, nas je zmotilo dejstvo, da o njem niso hoteli odkrito spregovoriti ne na sodišču ne v podjetju. Na stečajnem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani bi moral biti 4. januarja narok za začetek stečajnega postopka. Ker gre za družbo, ki je v preteklih desetletjih sama ali v navezi z državo, občinami ali zasebnimi gradbenimi velikani, kot sta SCT ali GPG, zgradila več stanovanjskih sosesk z več sto stanovanji (denimo sosesko Mali grad v Kamniku, vrstne hiše v Podutiku, naselje Nove Koseze) ali pa izvajala inženiring ter strokovni nadzor (multikino Kolosej, dom starejših občanov v Trnovem, soseska Zupančičeva jama), nas je zanimalo, zakaj je bil tik pred zdajci odpovedan.
Anja Slak iz službe za zadeve sodne uprave in analize pri okrožnem sodišču je pojasnila le, da je bil narok preložen na predlog upnika, in sicer na začetek marca. Ker je zadeva v fazi predhodnega postopka, pa po njenem tolmačenju sodišče informacij o upniku oziroma predlagatelju stečaja ne more dajati.
Vprašanja
Med čakanjem na pojasnila sodišča smo o predlogu začetka stečajnega postopka in začasnem preklicu skušali več izvedeti tudi v javno dostopnih podatkovnih bazah in pri vodstvu ZIL Inženiringa. Najprej smo od vodstva družbe izvedeli, da postopka za začetek stečaja ni predlagala ta, temveč nekdo izmed številnih upnikov. Na vprašanje, kdo si želi njihovega stečaja in s kakšnimi argumenti, pa so odgovorili le, da je stečajni predlog neutemeljen, da so na sodišče podali ugovor z dokazili in da pričakujejo, da bo predlog zavrnjen.
Glede na to, da smo v podatkovni bazi Gvin in na straneh DUTB dobili več podatkov, ki kažejo na slabo poslovanje ZIL Inženiringa v letu 2015, smo vodstvo vprašali tudi, ali je postopek sprožil kateri od večjih upnikov, denimo ena izmed dveh bank ali pa B2 Kapital (ti so to zanikali) oziroma država. ZIL je namreč svoje največje dolgove prenesel na DUTB, družba pa ima tudi oznako davčni neplačnik. Poslovni rezultati nisoveč tako dobri kot pred leti, ko je bila v Ljubljani med glavnimi kot investitor gradenj in na področju inženiringa. Izgubili so tudi »rešilni« posel – gradnjo parkirne hiše Kozolec II (občina je zaradi nespoštovanja dogovorjenih rokov in neplačevanja podizvajalcev gradbenih del enostransko odpovedala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu in projekt zdaj končuje sama).
Na ZIL smo vprašali še, ali bodo morda žrtvovali matično družbo, da bodo preživela hčerinska podjetja, to so manjša inženirska podjetja v njihovi solasti. Prav tako nas je zanimalo, ali bo reorganizacija res zadosten ukrep, saj nekdanje podpore in zaupanja MOL nimajo več, vprašanje pa je tudi, kaj o njih meni trg precej bolj krutega zasebnega kapitala.
Pojasnila podjetja
Odgovorili so nam, da delujejo »skladno s poslovnim načrtom o prestrukturiranju« in da ohranjajo svoj osnovni posel inženiringa, dezinvestirajo pa v investitorskem delu z odprodajo nepotrebnega premoženja. V ta namen so tudi zmanjšali ekipo sodelavcev in jo prilagodili obsegu, ki zadostuje za inženirsko delo.
Tožbe proti njim jih očitno ne skrbijo. Tožba B2 Kapitala (trdijo, da jih je ta družba tožila kot solidarnega poroka), katere vrednost je ocenjena na dobrih 886 tisočakov, je bila namreč na prvi stopnji zavrnjena. Njihova tožba proti Darsu, vredna 253 tisočakov, pa poteka in pričakujejo sodbo v svoj prid.
Bistvenih odstopanj v ekipi in poslovanju ne predvidevajo, saj da so priznano podjetje z dolgo tradicijo in referencami na slovenskem trgu.
Kar zadeva projekt PGH Kozolec II, pa so dejali, da so se z občino razšli, vendar skladno »s sporazumom o razdoru pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu« pričakujejo, da bodo dobili povrnjen vloženi denar. V zvezi s tem, pravijo na ZIL, poteka tudi arbitraža, katere ugoden razpletpričakujejo v tem letu. Še vedno pa so prepričani, da je gradnja PGH Kozolec II pravilna in potrebna. Kot občasni uporabniki GPH Kozolec I namreč opažajo, da je ta zelo zasedena in da so bili vsi garažni prostori v tretji kleti, ki so bili naprodaj, prodani že pred leti. Ker je povpraševanje po njih še vedno precejšnje, prvi lastniki pa jih ne prodajajo, sklepajo, da tudi nova garažna hiša ne bo ostala prazna.
Zilovo poslovanje
Če se bo ZIL Inženiring izognil stečaju, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo zelo vitko podjetje. Podatkov o poslovanju za preteklo leto resda še ni, a že za leto 2015 niso spodbudni. Bonitetna ocena je nizka, prihodkov pa je bilo za 1,77 milijona evrov. Opazni so tudi izstopi članov družine Mankoč iz lastniške strukture (Peter in Teja sta imela vsak 24,43-odstotni delež) oziroma prenos lastništva na Marušo Mankoč (88,24-odstotni delež, prej več kot pol manjši). V preteklem letu je imel ZIL na grbi precej tožb. Kot dolžnik nastopa v devetih v skupni vrednosti skoraj milijon evrov, v dveh, ocenjenih na 253 tisočakov, pa nastopa kot upnik. V zadnjih treh letih je družba bila ali je še vpletena v 38 tožb (v 28 se pojavlja kot tožena stranka). V preteklih letih so Mankočevi ustanovili tudi več hčerinskih (projektnih) podjetij, ki imajo večinoma status spečih ali pa so jih že odprodali, denimo PUN nepremičnine.
