Tiskane izdaje
Takoj po smrti kralja Aleksandra I. se je začelo razmišljati o postavitvi spomenika kot izkazu hvaležnosti Slovencev do kralja, a se je takoj vnela polemika o vsebini in lokaciji spomenika. Kmalu je postalo jasno, da si javnost kraljev spomenik težko predstavlja drugače kot spomenik konjenika. Leta 1935 se je odbor za postavitev spomenika končno odločil in določil tip in lokacijo spomenika − odločili so se za kip konjenika, postaviti pa so ga nameravali v parku Zvezda.
Zmagali so nasprotniki Plečnikove ideje
Vendar se zapleti tu niso končali. Predsednik odbora Ivan Hribar je za izdelavo idejnega osnutka prosil tudi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je leta 1937 predstavil svojo zamisel o stebrišču, v katerem bi stal kip preminulega kralja.
Vnele so se polemike za in proti Plečnikovi zamisli o stebrišču. Na koncu so zmagali nasprotniki Plečnikove ideje in tako je odbor predlog konec leta 1937 zavrnil. Predsednik odbora dr. Ivan Hribar je razočaran odstopil.
Nato je odbor za postavitev spomenika na ponovni natečaj povabil arhitekte in kiparje, ki so določili novo lokacijo na vhodu v park Tivoli in izbrali kip kiparja Lojzeta Dolinarja. Januarja 1939 je odbor naročil kip, kipar pa je naredil maketo v naravni velikosti, ki so jo postavili na predvideno lokacijo pred Tivolijem.
Spomenik so odkrili 6. septembra leta 1940
Lokacija se mnogim ni zdela primerna, zato se je mestni odbor obrnil na mestno občino. Tam so dokončno določili lokacijo v parku Zvezda.
Spomenik so ob navzočnosti kraljeve družine odkrili 6. septembra leta 1940 v parku Zvezda na mestu, kjer se križajo vsi kraki sprehajalnih poti. Podstavek za spomenik je projektiral arhitekt Herman Hus. Bronasti kip konjenika in dva stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir, so delo kiparja Lojzeta Dolinarja.
Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra I. je imel žal zelo kratko zgodovino. Po okupaciji Jugoslavije je italijanska vojska leta 1941 v noči s 25. na 26. julij kip pokojnega kralja porušila.
