Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes propadajoče poslopje cukrarne spada med najpomembnejše industrijske objekte iz začetka 19. stoletja na Slovenskem.
Cukrarna stoji na Poljanskem nasipu ob Ljubljanici v neposredni bližini zidanih zapornic, ki jih je leta 1939 za potrebe vzdrževanja stalnega vodostaja reke Ljubljanice projektiral arhitekt Jože Plečnik.
Predelovanje sladkornega trsa je sodilo med najdonosnejše posle ob začetku 19. stoletja. Takrat so cveteli zlasti v pristaniščih, kjer je bilo veliko priložnosti za kupčijo in carinska uprava ni imela dobrega pregleda nad dogajanjem.
Leta 1818 se je avstrijska vlada odločneje lotila urejanja vprašanja sladkornih rafinerij. Majhnim podjetjem ni več izdajala dovoljenj, podprla pa je ustanovitev večjih sladkornih tovarn v notranjosti dežele.
Leta 1873 je bilo poslopje namenjeno kasarni
Tako sta leta 1828 Rossmann in Josip Pelican, borzna veletrgovca v Trstu, prosila za podelitev deželnega tovarniškega dovoljenja za sladkorno rafinerijo in ga tudi dobila 20. julija 1828.
Tovarna je uspešno proizvajala sladkor in se širila vse do avgusta 1858, ko so pogoreli celotna tovarna, skladišče, oprema in večina sladkorja. Od požara dalje v cukrarni zamre proizvodnja sladkorja.
Leta 1863 je cukrarno kupil zagrebški veletrgovec Gvido Pongratz, ki jo je oddajal. Okoli leta 1870 se je v cukrarni nastanila državna tobačna tovarna, ki je bila tu do leta 1872, ko je poslopje v začetku januarja ponovno gorelo. Leta 1873 so ga namenili kasarni, kar je cukrarna ostala vse do padca monarhije.
Dom slovenskih kulturnikov
Lastništvo je nato prešlo na podjetje pletenin in tkanin. Med drugo svetovno vojno so kleti cukrarne preuredili v zaklonišča. Leta 1955 so na zahodnem delu severne fasade odkrili spominsko ploščo v treh delih:
»V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji. V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna. Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn 18. VI. 1901.«
Cukrarna v času, ko je bila še poseljena. Foto: arhiv Martina Rotovnika
Nad drugim vhodom je bila tabla z napisom »Zavod sprejemni center, prenočišča«, kar je bilo uradno ime stavbe. Po drugi svetovni vojni je spet sprejemala socialno ogrožene ljudi in postala prehodni dom za delavce gradbenih podjetij in socialne varovance. Prenočevali pa so tudi prodajalci ljubljanske tržnice. Včasih so bili tu še prostori Javne razsvetljave Ljubljana, tovarne otroških vozičkov Tribuna ter delavnice Lutkovnega gledališča.
Rušenje in utrditev stavbe
Cukrarno so v začetku 90. let 20. stoletja izpraznili, da bi jo prenovili, a projekt ni uspel in stavbo so zasedli brezdomci. Leta 2010 so za potrebe gradnje Fabianijevega mosta podrli del povezovalnega trakta med Cukrarno in dvorcem in stavbo dodatno utrdili.
Slovenska tiskovna agencija je pred dnevi zapisala, da je pričetek obnove cukrarne in preoblikovanje v Galerijo Cukrarna predviden v letu 2016.
