Tiskane izdaje
Tavčar je kupil hišo, v kateri je bila gostilna in je stala na mestu, kjer je danes Evropa. Leta 1866 jo je podrl in naročil načrte za novo stavbo. Dunajski arhitekt Karl Tietz je navdih zanjo dobil pri dunajski stavbi Heinrichshof, delo arhitekta Teophila Hansena.
Stavba, v kateri sta bila hotel in restavracija, je bila dokončana leta 1869. Leta 1872 je bila v stavbi ustanovljena delniška družba Narodna tiskarna, ki je bila solastnica časopisa Slovenski narod. Njen urednik Josip Jurčič je prav tako živel v tej stavbi.
Pred kavarno Evropa je nekoč stalo kužno znamenje, delo baročnega kiparja Luke Misleja, ki ga je dal Jože Plečnik leta 1932 prestaviti na Kongresni trg pred Uršulinsko cerkev in tu stoji še danes.
Vhod in prostor ob znamenju so večkrat spreminjali. Sprva je imela kavarna spredaj kavarniški vrt.
Leta 1969 so pred kavarno uredili ploščad in na fasado pritrdili nadstrešek arhitekta Saše Maechtiga, ki so ga ljubljančani poimenovali 'svinjski mehur'.
Kavarna se po nacionalizaciji leta 1946 kljub množici najemnikov, ki so bolj ali manj uspešno reševali njen ugled, nikoli več ni pobrala.
Verjetno se vsi strinjamo, da metropola potrebuje mestno kavarno, ampak roko na srce, verjetno Evropa to nikoli več ne bo.
