Nekoč v Ljubljani: Narodna galerija

Zamisel zanjo se je porodila že davnega leta 1869, ko je 19 slovenskih rodoljubov izdalo znamenito okrožnico, v kateri so zapisali, da je potrebno slovenska društva združiti pod eno streho.

Sledovi praške arhitekture

Začetki Slovenskega doma se delijo na dve obdobji. V prvem, daljšem obdobju so zbirali denar za gradnjo, in sicer z ustanovitvijo delniške družbe in prodajo delnic, z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in prirejanjem veselic.

Ko je bilo zbranega polovica denarja, so razpisali natečaj, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov.

Na natečaju so izbrali Frančiška E. Škabrouta, ki se je pri načrtovanju projekta naslonil na takratno praško arhitekturo oziroma tamkajšnje gledališče.

Sokol, čitalnica, Ciril-Metodova družba ...

Leta 1894 je gradbeno podjetje Knez in Supančič pričelo z deli in jih dokončali avgusta dve leti pozneje. Slavnostna otvoritev je bila dva meseca kasneje, 10. oktobra 1896.

Kletne prostore v novo zgrajeni palači je dobilo društvo Sokol, v pritličju je bila restavracija s kavarno, v nadstropjih pa je bila čitalnica, Ciril-Metodova družba, Dramatično društvo, Slovensko planinsko društvo in drugi.

Leta 1928 se je v palačo vselilo društvo Narodna galerija, ki je bilo ustanovljeno leta 1918.

Ob vselitvi in hkrati deseti obletnici so pripravili prvo razstavo, na kateri se je zbralo več kot 600 ljudi.