Nekoč v Ljubljani: Nebotičnik I.

Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na Balkanu.

S. P.
Thu, 03.03.2016, 12:00

Ljubljana − Nebotičnik je ena izmed najbolj prepoznavnih zgradb v Ljubljani. Stoji v strogem centru mesta na vogalu Slovenske ceste in Štefanove ulice.

Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja 1933.

Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana.

Foto: arhiv Zmaga Tančiča


Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja.

V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz pesnitve Otona Župančiča »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho«.

Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na Balkanu. Projekt je izdelal Vladimir Šubic s pomočjo Ladislava Khama, Iva Medveda (paviljon na terasi), Marjana Mušiča (tempietto na vrhu), Marjana Severja in Bojana Stupice (okovje v kavarni).

Foto: arhiv Zmaga Tančiča

Stavba je okrašena s kipom Lojzeta Dolinarja (v višini 6. nadstropja je štirimetrski kip v prihodnost zazrte Genije), monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s peščenim podpeškim marmorjem, krasijo pa ga štiri glave penatov Franceta Goršeta, po grško-rimski mitologiji hišnih varuhov, zavetnikov doma in družinem ter okrasje nad glavnim vhodom, ki je delo Borisa Kalina.

V višja nadstropja je že tedaj vozilo dvigalo, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče.

Kavarna je bila ob odprtju urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn.

__________________________________

Zmago Tančič je zbirateljstvu starih predmetov zapisan že več kot 35 let. V tem času je v svoje zbirke uvrstil približno 7000 starih razglednic, starih fotografij, drugih drobnih tiskov, kot so vabila, reklame, stare fakture in podobno. Kot rojen Ljubljančan se je poglobil predvsem v zbiranje predmetov, vezanih na glavno mesto in okolico. Njegova prva zbiralska ljubezen je bila numizmatika, za katero ga je navdušil oče, povezavo s tem konjičkom pa še vedno ohranja, saj je podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije.

S svojim gradivom je sodeloval pri več kot petdesetih razstavah, lani tudi pri razstavi ob 60-letnici Gospodarskega razstavišča, 110. obletnici odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani in razstavi ob 120. obletnici ljubljanskega potresa 1895−2015. Njegove razglednice in drugi drobni tiski so del več kot šestdesetih knjig in katalogov.

Prijavi sovražni govor