Nekoč v Ljubljani: Nebotičnik II.

Statik Dimnik je statiko nekdaj najvišje stavbe na Balkanu računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu.

Objavljeno
08. marec 2016 12.23
Samo Petančič
Samo Petančič

Nebotičnik je ena izmed najbolj prepoznavnih zgradb v Ljubljani. Stoji v strogem centru mesta na vogalu Slovenske in Štefanove ceste.

Zasnova stavbe je narejena na neoklasicističnih in art déco osnovah in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih.

Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katere začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan.

foto: arhiv Zmaga Tančiča

 

Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno, gred in krona, začinjeni s krožnim stebriščem in drogom za zastave, pa sta bili dodani po zaključku stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju, in polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju.

Konstrukcija je armiranobetonski skelet z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami, ki temelji na 16 betonskih vodnjakih, segajočih 18 metrov globoko vse do žive skale. Nebotičnik je visok nekaj čez 70 metrov.

Zgrajen je potresno varno. Statik Dimnik je statiko računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor.

foto: arhiv Zmaga Tančiča

 

Prvih šest nadstropij (pritličje in pet nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. do 9. nadstropja stanovanjski prostori. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec stekla Ivan Klein, in posebno ogledalo pred vstopom v kavarno, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa.

V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke pasarstva Kregar in originalna drsna vrata, tedaj narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.

__________________________________

Zmago Tančič je zbirateljstvu starih predmetov zapisan že več kot 35 let. V tem času je v svoje zbirke uvrstil približno 7000 starih razglednic, starih fotografij, drugih drobnih tiskov, kot so vabila, reklame, stare fakture in podobno. Kot rojen Ljubljančan se je poglobil predvsem v zbiranje predmetov, vezanih na glavno mesto in okolico. Njegova prva zbiralska ljubezen je bila numizmatika, za katero ga je navdušil oče, povezavo s tem konjičkom pa še vedno ohranja, saj je podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije.

S svojim gradivom je sodeloval pri več kot petdesetih razstavah, lani tudi pri razstavi ob 60-letnici Gospodarskega razstavišča, 110. obletnici odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani in razstavi ob 120. obletnici ljubljanskega potresa 1895−2015. Njegove razglednice in drugi drobni tiski so del več kot šestdesetih knjig in katalogov.