Nekoč v Ljubljani: Rožnik

Cankarjev vrh je poimenovan po pisatelju Ivanu Cankarju, ki je v letih med 1910 in 1917 živel na kmetiji na tem mestu.

Objavljeno
18. januar 2016 11.26
S. P.
S. P.

Ljubljana − Rožnik je grič, tudi četrtna skupnost v mestu Ljubljana, in je priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov. Vrh Rožnika se imenuje Šišenski hrib (429 m), bolj obiskan pa je Cankarjev vrh (394 m), poimenovan po pisatelju Ivanu Cankarju, ki je v letih med 1910 in 1917 živel nasproti gostilne na Rožniku. V enem od poslopij je ljubljanski Mestni muzej uredil Cankarjevo spominsko sobo. Na dvorišču je bil leta 1948, ob 30. obletnici pisateljeve smrti, postavljen tudi njegov doprsni kip.

Nad hišo stoji Cerkev Marijinega obiskanja, na livadi pod njo pa je prostor za različne prireditve ali slavnosti. Na tem mestu je tradicionalno vsakoletno praznovanje praznika dela (1. maj).

Rožnik na jugu meji na Rožno dolino, četrt nekdanjih delavskih hiš in kasneje elitnih vil pomembnih Ljubljančanov, kakršni so bili trgovec Franc Kollmann, župan Ivan Hribar in književni kritik Josip Vidmar. Med vilami najbolj izstopa protokolarni objekt Vila Podrožnik, poleg nje je rezidenca ameriške ambasade. V gozdiču na južni strani Rožnika je tudi hiša pionirke slovenske gledališke igre Marije Vere v slogu bauhaus (arhitekt Maks Strenar).

Velik del jugozahodnega predela Rožnika zaseda živalski vrt. Zahodni del je zaradi dveh mokrišč ekološko zaščiteno območje. Severni in severovzhodni del mejita na katastrsko občino Šiška, na tem predelu hriba stoji samoten opečnat stolp, ki je bil načrtovan kot stolp smučarske skakalnice z iztekom ob Vodnikovi cesti. Skakalnice tam že desetletja ni več. Na robu gozda nad predelom Spodnje Šiške stoji tudi Hotel Bellevue, v tretjem tisočletju denacionalizirana in trenutno zanemarjena zgradba, ki spominja na francoski arhitekturni slog.

Zahodni del Rožnika meji na park Tivoli in s tem na mestno jedro. Ob vznožju hriba sta Cekinov grad in Grad Tivoli, za katerim stoji v 20. stoletju priljubljen ljubljanski Hotel Tivoli, imenovan Švicarija. Stavba je bila zgrajena leta 1910. V njeni bližini se začenja tudi krožna Jesenkova pot, učna pot, imenovana po slovenskem botaniku Franu Jesenku. Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste dreves, ki so označena s slovenskimi in latinskimi imeni.