Nekoč v Ljubljani: Sokolski dom

Dom je bil eden prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji, stavba pa je vsebinsko zelo pestra.

Objavljeno
05. marec 2015 11.36
Martin Rotovnik
Martin Rotovnik

Ljubljana − »Napravite na trgu park, otroško igrišče, pašnik, navsezadnje tudi puščavo, samo ne zazidajte ga,« je leta 1913 za le delno pozidano območje Tabora pisal tedaj že nekdanji župan Ivan Hribar. Kljub temu je mestna oblast zemljišče prodala Sokolskemu društvu, katerega člani so si iskali nov športni dom.

Načrte za novo telovadnico so zaupali arhitektu Ivanu Vurniku, o edinstveni stavbi, ki si jo je zamislil v domačem narodnem slogu s skulpturnimi ornamenti iz ljudskega izročila Gorenjske, pa so časopisi celo zapisali: »Ženijalni arhitekt je prisilil k molku vse, ki jih je slepila strankarska strast in zavist.«

Sokolski dom na Taboru je bil po Vurnikovih načrtih zgrajen leta 1926. Dom je bil eden prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji.

Razširitev z atletskim vadbiščem

Stavba je vsebinsko zelo pestra, v osredju je razkošno oblikovana športna dvorana, okoli nje pa je razmeščen drug stanovanjski in društveni program.

Sredi tridesetih let je Sokolsko društvo pridobilo še zemljišče med domom in cerkvijo sv. Srca Jezusovega na drugi strani parka in tam zgradilo zunanje atletsko vadbišče.

V Tedenskih slikah so o tej zgradbi 26. novembra 1926 zapisali: »Ta najlepši in najveličastnejši dom Sokola v celi državi je mogočna priča nezlomljive moči in najvstrajnejše marljivosti naših sokolskih delavcev, obenem pa večen spomenik vsem onim, ki so na ta ali oni način pomagali postaviti sebi dom, prihodnjim rodovom pa visoko šolo zmagovitega nauka ustanoviteljev Sokolstva Fflgnerja in Tyrša.«