Nekoč v Ljubljani: Tivolski velesejem

Leta 1939 je velesejem izdal natečaj za trajnostno ureditev sejmišča, na katerem je zmagal Vinko Glanz.

S. P.
Thu, 18.02.2016, 15:00

Zmago Tančič je zbirateljstvu starih predmetov zapisan že več kot 35 let. V tem času je v svoje zbirke uvrstil približno 7000 starih razglednic, starih fotografij, drugih drobnih tiskov, kot so vabila, reklame, stare fakture in podobno. Kot rojeni Ljubljančan se je poglobil predvsem v zbiranje predmetov, vezanih na glavno mesto in okolico. Njegova prva zbirateljska ljubezen je bila numizmatika, za katero ga je navdušil oče, povezavo s tem konjičkom pa še vedno ohranja, saj je podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije.

S svojim gradivom je sodeloval pri več kot petdesetih razstavah, lani tudi pri razstavi ob 60-letnici Gospodarskega razstavišča, 110. obletnici odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani in 120. obletnici ljubljanskega potresa 1895−2015. Njegove razglednice in drugi drobni tiski so del več kot šestdesetih knjig in katalogov.

Ljubljanski velesejem je nekdanji razstavni prostor na območju današnjega parka Tivolija, ki je obstajal med letoma 1921 in 1955.

Na trikotnem prostoru med Gosposvetsko, Lattermanovim in Lipovim drevoredom so leta 1921 postavili Ljubljanski velesejem. Razstavne paviljone je v letu 1920/21 projektiral arhitekt Josip Costaperaria; do jeseni 1921 so zgradili pet večjih in okoli 20 manjših. Prvo leto je tako sejem obsegal približno 25.000 kvadratnih metrov površine, naslednje leto pa je mesto Ljubljana dalo v najem še 13.000 kvadratnih metrov ob drugi strani Lattermanovega drevoreda; na novi površini je Costaperaria postavil dva velika paviljona, restavracijski paviljon in vinotoč.

Leta 1925 je Državni higienski zavod v Ljubljani v enem od teh dveh paviljonov postavil higiensko razstavo, ki je obstajala do leta 1932, ko je paviljon zadela strela in je pogorel. Leta 1930 so zgradili še dva nova velika paviljona, tako da se je njihovo število povečalo na deset.

Leta 1939 je velesejem izdal natečaj za trajnostno ureditev sejmišča, na katerem je zmagal Vinko Glanz. Načrte mu je prekrižal izbruh aprilske vojne leta 1941. Pred drugo svetovno vojno so tu organizirali več sejmov (na primer Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem) in razstav: mednarodna razstava radia in telekomunikacij, razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu, Slovenska moderna umetnost, Razstava slovenskega novinarstva, mednarodna razstava umetniške fotografije ...

Med vojno so prostor zasedli okupacijski vojaki (sprva Italijani, nato pa Nemci) in tu vzpostavili vojašnico ter intendantsko službo za ljubljanski garnizon. Enajstega novembra 1944 so vojaški kompleks napadla zavezniška letala in pri tem uničila tudi skladišče nafte.

Leta 1955 se je Ljubljanski velesejem preselil iz Šiške na današnje Gospodarsko razstavišče.

 

Prijavi sovražni govor