Tiskane izdaje
Ljubljana – V tožbi Tatjane Fink, prejšnje predsednice Slovenskega društva hospic, ki od društva zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kršitve pogodbene obveznosti zahteva 88.000 evrov, je bila včeraj na delovnem in socialnem sodišču že peta obravnava.
Odvetnik tožnice je v zvezi s preoblikovanjem tožbenega zahtevka, ki ga je napovedal prejšnjič, ker je Finkova dobila službo (v novem zavodu Ljubhospic, ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana), pojasnil, da zahtevka še niso preoblikovali, ker še ni prejela plačilne liste. Ker nekatere priče niso prišle na sodišče oziroma jim vabilo ni bilo vročeno, nekatere pa so bile prejšnjič, pred njihovim zaslišanjem, v dvorani, zato ne morejo pričati, je bila zaslišana samo ena priča.
Spreminjanje meril za sprejem v hišo
Tatjana Horvat, diplomirana medicinska sestra, od leta 2010 zaposlena v Slovenskem društvu hospic, je na prostoru za priče povedala, da je bila kot koordinatorka oskrbe na domu pristojna za spremljanje umirajočih in njihovih svojcev na domu, konec leta 2010, ko so odpirali hišo hospica, pa so pri tem vsi pomagali. Bolnike in svojce, ki so se obrnili na društvo, so obiskali na domu, se z njimi pogovorili, kakšno oskrbo potrebujejo in kakšne so njihove potrebe, kar so nato prenesli ekipi v hiši. Povedala je, da so se začela spreminjati merila za sprejem v hišo, ker so bili včasih bolniki »preveč zahtevni« ali »premalo umirajoči«, zaradi česar so bili zaposleni na terenu v veliki stiski. Seznanjena je bila, da je o tem obstajal pravilnik in da je o sprejemu odločala komisija, vendar je merila po njenem mnenju določala Finkova. Tako so sprejem nekega bolnika odpovedali, ker ni želel obiska duhovnika. Kot je dejala, je Finkova prepovedala, da bi pomagali ljudem, ki imajo »temno energijo«. Prav tako je povedala, da je Finkova nanjo in na sodelavke izvajala velik pritisk, ko je hiša morala biti polna zaradi obiska pomembnih gostov, na primer predsednika republike.
Zloraba osebnih podatkov
Priča je med drugim opisala primer na onkološkem inštitutu, ko člani društva niso smeli na sestanek, kamor so redno hodili, in je zdravnica društvu očitala zlorabo osebnih podatkov. Helena Gregorčič, socialna delavka v hiši hospica, je namreč bolnemu možu, ki ni vedel, da je bolna tudi njegova žena, ker ta tega ni želela, predlagala, naj premoženje prepišeta na hišo hospica, kjer bodo poskrbeli za oba. Opisala je tudi primer, ko je v hišo prišel bolnik, ki se je bal, da si sam ne bo mogel lajšati bolečin. Trpel je bolečine, vendar je Finkova dala navodilo, da zdravil ne bo dobil, dokler ne pride zdravnik. Horvatova je takrat predlagala, naj sestra bolniku da zdravila, ki jih je prinesel s sabo in mu jih je predpisal osebni zdravnik.
Horvatova je še povedala, da so bili zlasti v letu 2014 odnosi med zaposlenimi zelo slabi, s Finkovo pa na koncu ni bilo mogoče več komunicirati. Zaposleni in prostovoljci da so zelo hitro odhajali, kar se je dogajalo samo v Ljubljani, ne pa tudi drugod po Sloveniji. Kot je dejala, je Finkova njo in še dve sodelavki označila za »temne«, sodelavcu pa da je dala navodilo, naj teh »temnih sodelavk« ne gleda v oči, da se ne bi od njih nalezel zlobe. Opisala je tudi službeno potovanje v hospic v Franciji, med katerim je Finkova uporabljala kadilo v avtomobilu in hotelski sobi. Ko ji je Horvatova povedala, da se ne počuti dobro, ji je Finkova rekla, da ima »zlobe na sebi«. Nato ji je dala olje za zaščito, sebe in svojega moža pa je škropila z blagoslovljeno vodo.
Pokajevanje za zaščito pred temnimi energijami
Med drugim je Horvatova opisala stisko receptorke, ki se je bala v pisarno, ker je bil na vratih recepcije z oljem narisan križ. Zadnje leto, ko je bila Finkova še v hiši, pa so pokajevanje za čiščenje prostorov uporabljali vsak dan. Pomisleke zaradi tega so izrazili tudi nekateri svojci. Prav tako so za zaščito pred »temnimi energijami, črnimi ljudmi in zlobami« v hiši po navodilih Finkove uporabljali sol, je dejala Horvatova. Ko je dogajanje opisala duhovniku na onkološkem inštitutu, ji je dejal, da gre za »čarovništvo«, vodja supervizije pa je dejala, da je to »sekticizem«. Obravnava se bo z zaslišanjem dodatnih prič nadaljevala 16. maja.
