Nevarnega Jurija na Puharjevi bodo odstranili

Z 18 metrov višine je na pločnik padla roka propadajočega kipa sv. Jurija, zato so ga ogradili, na sestanku pa predstavili nujne ukrepe.

pet, 06.03.2015, 08:00

Ljubljana – Več deset kilogramov težka betonska roka, ki je 25. februarja odpadla s kipa svetega Jurija na hiši na Puharjevi 5 in treščila na pločnik, k sreči ni ranila nobenega mimoidočega. SPL je kot upravnik spomeniško zaščitene zgradbe poskrbel za provizorično zaprtje dela pločnika in sestanek z lastniki stavbe in varuhi dediščine. Na njem so se pogovarjali, kako in kdaj odstraniti tri tone težak spomenik, ki lahko pade na tla kadarkoli.

V zvezi z nedavno nesrečo, ko je z višine 18 metrov na tla padel dotrajani del dvometrskega spomenika, je treba povedati, da je SPL takoj postavil le nekaj lesenih palic, povezanih s plastičnim trakom, in manjši pano, da je tam prepovedano parkirati in ustavljati. Poleg je bilo še pisno opozorilo, da po pločniku mimo hiše ni varno hoditi in da vsak to počne na lastno odgovornost.

Potem ko smo pretekli petek upravniku hiše namignili, da zaščita ni zadostna, je še isti dan postavil nekoliko višjo gradbeno ograjo oziroma plastično mrežo. Če bi padel še kakšen del kipa ali celo celoten spomenik, ta sicer ne bi zalegla prav dosti, je pa za mimoidoče vsekakor boljša kot prej. Zdaj namreč že na daleč opazijo oranžno oviro in gredo naokoli. Žal jih gre precej mimo ograje po zelenici (ta je že povsem potacana), tako da nastaja dodatna škoda.

Terenski sestanek

Na podlagi naših vprašanj, ki smo jih prejšnji teden poslali tako SPL kot zavodu za varstvo kulturne dediščine, je bil v torek pred hišo sestanek, ki so se ga poleg navedenih udeležili še predstavniki ljubljanskega stanovanjskega sklada, Restavratorskega centra, eden od šestih nespornih zasebnih lastnikov stanovanj na Puharjeve 5 in zastopnica Katje Cerjak, ene od dveh dedičev družine Stern, ki so ji po vojni zaplenili to hišo, zdaj pa čakajo, da jim jo bodo z denacionalizacijskim postopkom vrnili v naravi (gre za 12 od 18 stanovanj s pripadajočimi skupnimi prostori in napravami).

Konservatorka Marija Režek Kambič z ljubljanske območne enote ZVKDS je navzočim povedala, da je zavod za obnovo kipa sv. Jurija izdal kulturnovarstvene pogoje že oktobra 2014 in da je na njihovi podlagi Restavratorski center pripravil predlog sanacije. To je storil januarja letos po makroskopskem pregledu in glede na izkušnje s sorodnimi spomeniki.

Namesto originala kopija

Dodala je še, da upravnik SPL že vodi postopke za demontažo dotrajanega in nevarnega kipa. Da ta ne bi izgubil spomeniških lastnosti, bi ga po demontaži lasersko poskenirali v 3D-tehniki. Originalni kip bi začasno varno deponirali, najkasneje v sklopu celovite obnove fasade pa bi na prenovljeni podstavek vrnili precej lažjo in umetno postarano kopijo. V pisnem odgovoru na naše vprašanje je posebej poudarila, da so arhitekti funkcionalistične smeri reprezentativnejše stavbe v mestu opremljali s kipi ali reliefi, kar je značilno za tovrstno arhitekturo. Tudi v primeru Puharjeve 5 je bila fasada (Dukićevega) bloka izvedena kot celota z arhitekturno plastiko. Ta je zanjo »neodtujljiv sestavni del bloka, ki ga je treba ohraniti«. Zato je zavrnila zamisel, da na fasadi sploh ne bi bilo več nobenega kipa.

Predstavnica Restavratorskega centra je zatem povedala, da bi postavitev gradbenega odra in odstranitev originalnega kipa s fasade po njeni oceni stali približno 16.000 evrov. Ker je ljubljanski stanovanjski sklad do odločitve sodišča v denacionalizacijskem postopku formalno še lastnik dveh tretjin vseh stanovanj, bi torej velik delež tega dela stroškov padel na mestna pleča. Slabo tretjino pa bi moralo plačati šest nespornih zasebnih lastnikov. Seveda vsak le v višini deleža v stavbi. V njej sicer prevladujejo večja stanovanja (od 80 do 100 kvadratnih metrov), je pa tudi nekaj garsonjer in enosobnih stanovanj.

Prenova ne bo poceni

Lastnik stanovanja, stanujoč nad prav tako dotrajanim manjšim kipom nad glavnim vhodom, je bil nad izračunom ogorčen, češ da je prevelik in da bi kip lahko odstranili veliko ceneje. Da ne bi bilo dvomov, da bi rad nekdo neupravičeno zaslužil, so sklenili, da bodo pridobili nekaj dodatnih ponudb podjetij, ki so že imela opravka s tovrstnimi odstranitvami. Pri tem pa opozorili, da je treba varno in strokovno odstraniti zelo težak in dotrajan kip z velike višine. Ali je to mogoče le z avtodvigalom ali je nujno postaviti zaščitni oder, niso upali trditi.

Zatem so govorili o nujni sanaciji fasade in stroških za izdelavo kopije poškodovanega spomenika. Lastnik zasebnega stanovanja je dal predstavnikom MOL vedeti, da bi to morala plačati občina, ki da je v preteklih desetletjih na račun najemnin pobrala že dva milijona evrov, v objekt pa da doslej ni vložila tako rekoč nič. Na vprašanje, kam je šel pobrani denar, ni dobil odgovora. So pa zato začeli razglabljati, da bo rešitev najbrž v tem, da lastniki čim prej pripravijo predlog za sanacijo fasade in ga predložijo občini. Ta ima namreč poseben sklad za prenovo fasad – Ljubljana, moje mesto (LMM). Ker je večinski lastnik stanovanj stanovanjski sklad, bi torej moral ta predlagati občini kot svoji lastnici, naj zagotovi denar za nujno prenovo spomeniško zaščitenega objekta. Po zagotovilih Režek Kambičeve je Dukićev blok uvrščen v kategorijo kulturne dediščine, za katero MOL zagotavlja 33-odstotni delež. Ali drugače, če bi prenova fasade stala 200 tisočakov, bi morala občina zagotoviti delež kot lastnica dvanajstih stanovanj in tretjinskega iz naslova LMM. Preostanek pa lastniki nespornih šestih stanovanj (vsak odvisno od velikosti enote). Koliko bi stala kopija kipa v naravni velikosti, še ni znano.

Po postavitvi provizorične zaščite pločnika so v torek udeleženci sestanka s skupnimi močmi končno pobrali odkruške spomenika, jih spravili v vreče in odnesli v klet hiše na Puharjevi. Tam bodo čakali do odstranitve celotnega kipa, saj ne ZVKDS ne Restavratorski center nimata ustreznih depojev za začasno ali stalno deponiranje originalnih kipov in njihovih poškodovanih delov. Država jim pač ni zagotovila denarja za njihov nakup ali najem, tisti, ki jih imajo, pa so polni.

Kje so inšpektorji?

Ker na kraj nesreče kljub objavi v medijih doslej še ni bilo gradbenega ali stanovanjskega inšpektorja oziroma inšpektorja za kulturo in medije, smo prijavo nevarnega objekta na inšpektorat za okolje in prostor poslali mi. Če bo gradbeni inšpektor prišel na ogled in izdal ureditveno odločbo s kratkim rokom izvedbe, namreč ne bo mogoč noben izgovor, zakaj v predvidenem roku niso rešili akutnega problema. Tako država (ZVKDS) kot mestni stanovanjski sklad in upravnik doslej niso ukrepali, četudi bi morali že davno pred nesrečo. Hiša namreč potrebuje novo fasado, okna in vrata, saj je vse skupaj že povsem dotrajano. Na to kažejo tudi večje zaplate odpadle fasade.

Prijavi sovražni govor