Tiskane izdaje
Kot je razvidno iz spletne aplikacije Prostor, gre za več parcel, ki so v lasti občine oziroma dedičev po znani predvojni ljubljanski družini Urbanc. Dokler so bile v lasti nekdanje države (celotno območje je do propada Jugoslavije nadzirala vojska, ki je tam imela vojašnico) in nekdanje občine Center, nereda tam ni bilo. Ta se je začel šele po odhodu zadnjih uporabnikov prostorov (v eni od barak so bile pisarne AMTK, v drugi pa skladišče in trgovina z avtodeli), ki je bil tudi posledica denacionalizacije oziroma delne vrnitve nepremičnin predvojnim lastnikom – dedičem po Josipu in Francu Urbancu.
Sodeč po zemljiški knjigi je približno polovica zemljišč v lasti občine, preostanek pa pripada dedičem družine Urbanc. Žal, kot kaže, ne prva ne drugi ne poskrbijo za zaščito svoje lastnine. Če še nekako lahko razumemo, da se peterica dedičev, od katerih trije živijo v Braziliji, po eden pa v Ortneku in Ljubljani, težko dogovori, kaj storiti s propadajočo lastnino, pa je težje razumeti občino, saj se prav na njenih zemljiščih in v enem od objektov kopičijo odpadki, najverjetneje pomešani z odvrženimi mamilarskimi iglami. Mesto, ki se letos vsepovsod hvali, kako urejena zelena evropska prestolnica da je, bi moralo že iz sanitarno-tehničnih razlogov nemudoma izvesti čistilno akcijo in odstraniti odpadke. Seveda bi za to morali poskrbeti ustrezno zaščiteni in strokovno usposobljeni ljudje, zaradi nevarnosti okužbe, če bi se pri tem zbodli s kakšno uporabljeno in odvrženo iglo.
Prav tako bi morala občina v navezi z drugimi zasebnimi solastniki območja (eden od njih nam je povedal, da je bil denacionalizacijski postopek zaradi lažnih dedičev v nerešenem delu pravnomočno končan šele januarja letos) nemudoma poskrbeti za odvoz nevarne salonitne strešne kritine, ki se drobi in praši po okolici. Še bolje pa bi bilo, da bi vse objekte podrli. In izvedli temeljito deratizacijo.
Predlogi ČS Center
Kot je že leta 2012 dejala takratna predsednica četrtne skupnosti Center Meta Verbič, bi občina problem motečih brezdomcev in narkomanov na omenjeni lokaciji lahko rešila tako, da bi odkupila objekta, ki nista v njeni lasti, ju zatem podrla, na izpraznjenem prostoru pa uredila park. S tem
Odziv metelkovcev
Andrej Sevšek, eden najdejavnejših metelkovcev, je povedal, da so se o urejanju tega območja z občino pogovarjali že pred nekaj leti. Takrat so jim predlagali, da bi zgradili še en mladinski hotel, ki bi ga upravljali metelkovci, a dogovora niso dosegli. Nato jim je pred približno letom občina dala vedeti, da bi tam lahko uredili metadonski center za zasvojence z mamili. Mi pa ugotavljamo, da ta center neformalno in brez nadzora že deluje kar sam od sebe. V podrtijah se namreč redno zbira od deset do dvajset odvisnikov oziroma tistih, ki prihajajo v bližnji zdravstveni dom na metadonsko terapijo ali po nove igle.
Sevšek je pripomnil, da z narkomani v skupnosti Metelkova sicer nimajo nobenih težav, najbrž tudi zato, ker redno sodelujejo s policijo in poskušajo v kali zatreti vsak poskus, da bi jih preplavili (pre)prodajalci in uživalci mamil. Seveda pa bi bil vesel, če bi občina vsaj temeljito očistila območje, ki ne pripada skupnosti Metelkova. Tako bi tudi preprečili, da bi od tam k njim vdirali glodavci in insekti.
Zanimiv je še njegov komentar zapisa v občinski strategiji razvoja kulture do leta 2019, da je med cilji »določitev skupnega upravitelja in ureditev statusa Metelkove«. Prepričan je, da bi sicer lahko določili neko pravno osebo, ki bi skrbela za to skupnost, vendar je v njej toliko društev in skupin in takšna raznolikost interesov, da se mu ta ideja ne zdi dobra. Ne želijo si namreč, da bi postali nekaj podobnega, kot je Kino Šiška.
