Tiskane izdaje
Ljubljana – Proračun Mestne občine Ljubljana, ki ga je mestni svet sprejel, ko je bilo v dvorani manj kot polovica svetnikov in tako ni bil sklepčen, ni veljaven, se strinjajo strokovnjaki. V SDS so napovedali, da bodo nezakonito sprejeti odlok izpodbijali.
»Stvari so jasne, pred glasovanjem je treba preveriti navzočnost, če tega ni, so stvari nezakonite in sklep ni veljaven,« je zaplet na ponedeljkovi seji mestnega sveta komentiral Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pravi, da se kaj takega v zadnjih dvajsetih letih ni zgodilo. Spomnimo, v ponedeljek so se sredi obravnave odlokov o proračunu za leti 2015 in 2016 svetniške skupine SDS, SMC, Združene levice, NSi in SLS odločile za obstrukcijo.
Županu Zoranu Jankoviću v dvorani ni uspelo obdržati več kot polovice vseh svetnikov, pred glasovanjem pa ni preveril navzočnosti. O letošnjem proračunu je tako glasovalo 21 svetnikov, o proračunu za leto 2016 pa 22, kar je manj kot polovica (vseh svetniških mest je 45). V svetniški skupini SDS so napovedali, da bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi izpodbijali nezakonito sprejeti odlok pri resornem ministrstvu, torej ministrstvu za javno upravo.
Potrebna večina ni bila zagotovljena
Da izglasovani sklep o sprejetju proračuna ni veljaven, meni tudi Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede. Kot smo pisali včeraj, je mestni svet z Jankovićevo večino pozneje glasoval o veljavnosti glasovanja o proračunu in sprejel razlago, da je veljala prisotnost ob začetku seje, ker nihče ni izrecno zahteval preverjanja sklepčnosti. »Po tej logiki bi lahko začeli z večino, na koncu pa bi na seji ostal le en svetnik, in bi bilo vse veljavno. Zato je pred glasovanjem treba preveriti navzočnost,« poudarja Haček.
Da je zakonodaja na tem področju jasna, se strinja tudi Mirko Pečarič, docent s katedre za upravno-pravno področje na fakulteti za javno upravo. Poudarja, da je nad poslovnikom mestnega sveta zakon o lokalni samoupravi, po katerem »občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov«. »Zakon kot hierarhično višji pravni akt jasno določa oziroma pogojuje veljavnost sklepov s potrebnim kvorumom članov mestnega sveta,« pravi Pečarič in dodaja, da ima župan, ki vodi seje sveta, med drugim dolžnost sprotnega preverjanja sklepčnosti: »Tudi če predsedujoči ni sproti preverjal sklepčnosti, je zakonska zaveza tako močna, da noben sklep ni veljaven, če potrebna večina – veljavna za sklepanje – ni bila zagotovljena.«
Modra odločitev
In kako naprej? Po Hačkovem mnenju bi bilo politično modro, da bi župan priznal napako in ponovil glasovanje. »Izgubiti nima kaj, saj ima večino v mestnem svetu. Če tega ne bo storil, pa bo morala nasprotna stran izpodbijati sklep,« pravi Haček in poudarja, da naj bi bil župan varuh zakonitosti in ustavnosti. Ponovitev glasovanja navaja tudi Pečarič. Drugo možnost vidi v tem, da nasprotniki o dogodku obvestijo resorno ministrstvo (za javno upravo), ki po objavi odloka »ukrepa po uradni dolžnosti, če presodi, da so pogoji izpolnjeni«.
Na MJU so na naša vprašanja o dogodku odgovorili, da ne opravljajo nadzora nad izvedbo postopkov, kot je glasovanje na seji občinskega sveta (preverjanje in zagotavljanje sklepčnosti), vendar pa na željo stranke tolmačijo zakonodajo s področja lokalne samouprave. Zapisali so, da »svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov«, in da je »dejansko župan tisti, ki po zakonu skrbi za zakonitost delovanja občine, in tako lahko, če oceni, da je neki splošni akt občine neustaven ali nezakonit, tega zadrži in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji«. Če se to ne bo zgodilo, opoziciji ostane postopek pred ustavnim sodiščem. Kot pojasnjuje Pečarič, je odlok o proračunu splošni, ne posamični akt, zato ni možnosti upravnega spora.
