Tiskane izdaje
Potem ko so objekti na Trubarjevi od leta 1991, ko so ustavili proizvodnjo legendarnih koles, do leta 2006 propadali, na občini zdaj, petnajst let po tistem, ko so jih kupili, na sodišču zahtevajo izselitev in izpraznitev prostorov, ki jih sicer več kot desetletje samoorganizirano oživljajo različne skupine prebivalcev.
MOL je sicer v ponedeljek zvečer uporabnikom Roga poslala predlog za poravnavo, toda od njih zahtevala, da se o njem izrečejo še pred začetkom sredine obravnave. Šlo naj bi za 500 kvadratnih metrov nadomestnih prostorov, ki naj bi jih občina zagotovila toženim uporabnikom Roga, v zameno pa naj bi vsi, ki tam delujejo, prostore zapustili. Na vprašanje, zakaj so postavili tako kratek rok, so na občini odgovorili le: »Zadnji predlog je bil pisno posredovan dan pred sklicano obravnavo kot še zadnja možnost sporazumne rešitve spora in odraža naš ustni predlog, ki smo ga v postopku mediacije podali nasprotni strani ter mediatorju. To je bil razlog za takšen rok, žal pa odgovora druge strani nismo prejeli.«
Zastrašujoče visoke tožbe
Spor med MOL in uporabniki Roga se je na sodišče preselil po vdoru varnostnikov v Rog junija lani, ko je občina ob treh zjutraj tako poskušala območje nekdanje tovarne izprazniti in začeti rušenje. Rogovci so takrat vložili tožbo zaradi motenja posesti, MOL pa zasebne tožbe zaradi izselitve in izročitve v posest.
Tudi v dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani v sredo je bila družbena moč jasno porazdeljena: na eni strani Zoran Janković kot predstavnik lokalne oblasti in na drugi strani prvi od devetih uporabnikov Roga, zoper katere je občina vložila zasebne tožbe, pri čemer vsako ocenjuje na 200.000 evrov. Vsota po mnenju odvetnika rogovcev Zorana Korenčana pomeni zastraševanje.
Da je MOL lastnica objekta in zato zahteva čimprejšnjo neposredno posest, je poudaril njen pravni zastopnik iz odvetnike družbe Čeferin. Dokazom so po njegovih besedah predložili tudi listino o višini investicije, ki jo občina načrtuje na tem okoli deset tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču. Janković je nadaljeval, da so »ves čas iskali rešitve za prenovo« in da »uporaba prostorov v Rogu nikoli ni bila trajna«, s čimer da so se strinjali tudi uporabniki, ki so zapuščeno in propadajoče območje začeli uporabljati leta 2006. Toda zaslišani rogovec je poudaril, da se nima za začasnega uporabnika, saj v prostorih na Trubarjevi deluje že desetletje. Neprofitne dejavnosti, ki jih tam izvajajo z volonterskim delom, pa po njegovem tudi ne bi bilo mogoče izvajati z najemnino, poleg tega občina za to območje »nima nobene vsebine«.
Upor rogovcev lani poleti. Voranc Vogel/Delo
Namesto od spodaj - od zgoraj
Da so rogovci prevzeli »skrbništvo nad uresničevanjem vsebine in duha javnega dobra, nad vsebinskim oživljanjem javnega interesa tistega, kar je javna oblast prepustila propadanju in trohnenju«, v svojih zapisih poudarja ustavni pravnik Andraž Teršek in se pri tem celo sprašuje, ali je pri Rogu še izpolnjen pogoj, da javna oblast ostane formalni lastnik. Vse to bi po njegovem morala upoštevati tudi sodišča, »saj gre za ustavni režim in ustavna pravila«.
Da se javne lastnine ni nikdar izpodbijalo, ampak se jo je, nasprotno, poskušalo urediti, poudarja Andrej Kurnik, ki je sodeloval pri zasedbi Roga leta 2006. »Nihče v Rogu ne zahteva lastninske pravice. Lastnina je javna, vprašanje pa je, kako se jo upravlja, in Rog je bil zaseden prav zato, da bi se preprečila njegova privatizacija,« razlaga profesor na fakulteti za družbene vede.
»Ko je ekipa župana Jankovića prišla na oblast, in to je bilo v času po zasedbi Roga, je govorila, da bodo v mestni politiki upoštevali lokalne pobude, da jo bodo gradili v dialogu in z upoštevanjem impulzov od spodaj, od ljudi. Toda potem se je zgodil avtoritarni preobrat in župan Janković je začel vladati od zgoraj navzdol, z uporabo sile, in ne z argumenti,« pojasnjuje Kurnik. Lastninska tožba, ki jo je proti rogovcem vložila občina, po njegovem pomeni zgolj nadaljevanje tega. »Če bi sodišče dejansko hotelo biti pravično, bi moralo upoštevati vsebinske argumente. V Rogu gre za iniciativo, ki je eksplicitno želela, da se konča prepuščanje objektov v centru mesta propadanju iz špekulativnih razlogov in da se center mesta oživi. In tu bi moralo sodišče, glede na to, da Janković tega ni sposoben, prevzeti mediatorsko vlogo in naložiti občini, da najde dogovor z uporabniki Roga,« meni Kurnik. »V nasprotnem primeru bomo še enkrat videli, da sta sodišče in pravna država zgolj v funkciji tistih, ki imajo več družbene moči, in bomo dobili še eno lekcijo, da na sodišču ni pravice, s tem pa še en močen argument za populizem.«
