Tiskane izdaje
V torek so v Kinodvoru prikazali šest novih epizod animirane serije in jih pospremili s kratkim dokumentarnim filmom Živjo, Koyaa! v režiji Marine Andree Škop. Film o umetniku Kolji Saksidi in njegovem animiranem junaku govori o tem, kako je domišljijski svet, v katerem je živel kot otrok, ponesel tudi v odrasla leta. Pravzaprav sta Kolja in Koyaa ena in ista oseba. Drugi je alterego prvega. »Vidim ga kot optimističnega zaveznika, ki me spremlja že od leta 2001,« pravi Saksida. Takrat se je fant dolgega obraza in kuštravih las rodil. Najprej je živel v dolini – v hiški številka 69. Prigode smo v petnajstih delih z naslovom Koyaa – noro življenje v letih 2004 in 2005 spremljali v sklopu oddaje Tistega lepega popoldneva. Leta 2009 se je preselil na gorsko polico, na višino štiri tisoč metrov, »kjer je zrak svež in redek, zato mu domišljija še bolj dela,« pripomni njegov stvarnik. Za družbo je dobil še prijatelja Krokarja.
V novih šestih delih mu ponagajajo razigrani avtomobilček, divji ležalnik, leteča knjiga, zmrzljivi šal, plešoče nogavice in vztrajne nalepke. Kako jih ukroti, bodo otroci lahko ob sobotah preverili v Kinodvorovem novem programu Prvič v kino. Zadnji teden decembra pa navihani Koyaa prihaja tudi na program nacionalne televizije, ki je serijo v produkciji neodvisnega studia Zvviks koproducirala.
Kdo je Koyaa, kdo je Kolja, kaj počneta skupaj, kakšne načrte imata to jesen, preverite v nedavni ediciji podkastu Strašno hudi.
Od garaže do studia Viba
Preden se umetnik za naslednja tri leta spet zapre v studio Viba in z zdaj že stalno ustvarjalno ekipo začne graditi novih šest epizod, je ljubko scenografijo skalne police s Koyevim in Krokarjevim domovanjem postavil na ogled v galeriji Kresija. Na razstavi, ki bo na ogled do 3. decembra, je predstavljen ustvarjalni proces od priprave scenarija, likovne zasnove, maket scenografije, do končne podobe filma. Obiskovalci med drugim izvedo, da je Koyaa, ki sicer ne govori, sposoben 56 čustvenih izrazov in da je vse, kar vidimo v filmu, ročno izdelano. Od ljubkih nogavičk, do krokarjevih očalc in žebljev v lesenem podestu Koyeve hišice.
Skoraj dvajset let je minilo, odkar je Kolja Saksida v prijateljevi garaži sam dneve in neprespane noči gradil svoje sanje. Zdaj mu pomaga utečena, mednarodna ekipa več kot 35 ustvarjalcev. Stalni sodelavci so scenografa Simon Hudolin in Gregor Nartnik, direktor fotografije Miloš Srdić, skladatelja Borja Močnik in Miha Šajina ter koscenarist Marko Bartuša. Da se v novih epizodah lutka prav elegantno in prefinjeno premika, pa sta v zadnjih epizodah poskrbela animatorja Anglež Will Hodge in Francozinja Julia Peguet, ki si je izkušnje nabirala pri svetovno znanem studiu stop motion animacije Aardman, kjer so na primer nastali Bacek Jon, Wallace&Gromit ter Kokoške na begu. »Vse je v kinetiki. Animator lutki iz umetne mase vdihne dušo – animo,« pripoveduje Saksida, ki svoje znanje že desetletje predaja naprej na ustvarjalnih delavnicah, namenjenih vsem generacijam, pa tudi pedagogom, ki nato to znanje delijo naprej učencem osnovnih in srednjih šol. Pred dvema letoma je Saksida postal tudi docent pri predmetu animacija na umetnostni akademiji novogoriške univerze.
Multimedijski junak
Kolja Saksida, ki je magistriral na umetnostni univerzi ECAL v Švici, si ves čas prizadeva, da bi animirani film populariziral in približal ljudem. V tem duhu je postavljal tudi tokratno razstavo, ki bo pospremljena s pogovori v Trubarjevi hiši literature. Tam bodo njegovi sodelavci na omizjih, ki jih bo vodil Igor Prassel, pripovedovali anekdote iz zakulisja nastajanja filma. »Želim si, da Koyaa postane vseslovenski animirani junak, zato se je njegova podoba znašla tudi na zvezkih, nalepkah, magnetkih in v Cicibanu. Serija na devedeju pa vsebuje še knjižico s pedagoškim gradivom,« pravi avtor. Koyaa bo zaživel še v aplikaciji na pametnih telefonih, nemi junak pa ima svetlo prihodnost tudi onkraj meja. Že v decembru bo razveseljeval mladež na Hrvaškem in Poljskem.
