Nov poziv Jankoviću, naj pomaga pri narkomanih

Predstavniki tamkajšnjih ustanov in organizacij iščejo rešitev – represivni ukrepi ne zaležejo.
Objavljeno
04. maj 2017 21.03
Tina Lešničar
Tina Lešničar

Ljubljana – Park Tabor je med dvajsetimi tveganimi lokacijami v Ljubljani, kjer se zaradi okoliške »ponudbe« zbirajo uporabniki drog, ljudje, ki imajo težave z alkoholom, in brezdomci. Stanje se od lani, ko je lokalna iniciativa na župana naslovila pobudo, naj park uredi, ni spremenilo, pravijo prebivalci in predstavniki okoliških organizacij, ki so se pred kratkim sestali, da bi poiskali rešitev.

Vreme je toplejše in po zimskem zatišju se v park Tabor spet vračajo stari obiskovalci. Odkar so jih pregnali iz propadajočih objektov nekdanje avtošole »za zidom« ob hostlu Celica, se je skupina od petdeset do sto odvisnikov (po oceni društva Stigma) najprej preselila na območje med klubi na Metelkovi. Ko so jih tudi od tam pregnali varnostniki, so se začeli zbirati v parku Tabor, ki je najbližji metadonski ambulanti v zdravstvenem domu na Metelkovi. Okoliške prebivalce motijo nesnaga, odvržen uporabljen pribor in ovitki od tablet, ki jih odvisniki puščajo za sabo, med drugim v okolici otroških igral.

Problematična je tudi širša okolica; pred bližnjo osnovno šolo Ledina so našli narkomansko iglo in starše učencev opozorili, naj se ne zadržujejo na šolskem dvorišču, ki je sicer od pred kratkim prenovljeno in celo obdano z ograjo, prav tako so omejili obiskovanje zunanjih igralnih površin športnega društva Tabor. Dve uslužbenki hotela Park sta se pri odstranjevanju smeti v odvržene igle celo zbodli.

Na muzejski ploščadi, ki jo objemata muzej sodobne umetnosti in etnografski muzej, se po besedah tamkajšnjih vodij poleg narkomanov zbira in popiva tudi mladina. Igrala in gredice so uničeni, kar pomeni strošek za ministrstvo za kulturo, ki ploščad upravlja. Da je kulturna četrt z zanemarjenim amfiteatrom, s katero so ob ureditvi imeli visokoleteče načrte, vedno bolj degradirana, med drugim priča zapis v knjigi vtisov v muzeju sodobne umetnosti: »Okolica muzejev je sramota za državo,« je zapisala obiskovalka iz tujine.

S težavami se spopada tudi bližnja kavarna Sem, v kateri postopači (ne samo uporabniki drog) redno uporabljajo toaletne prostore. Frekvenca obiskov je tolikšna, da so v lokalu uvedli preventivno politiko. Pozorni so, koliko časa je kdo na stranišču, in ga po petnajstih minutah opozorijo, naj ga zapusti. Uriniranje po okolici je sploh hud problem, saj odvisnikom, ki se zdravijo v metadonski ambulanti, v zdravstvenem domu ne dovolijo uporabljati stranišča.

Idej več, uspešna nobena

Predstavniki iz bližnjega doma upokojencev, hotela Park, športnega društva Tabor, kavarne Sem, muzeja sodobne umetnosti, etnografskega in narodnega muzeja, osnovne šole Ledina, društva Stigma in DrogArta ter nekoliko bolj oddaljene Kinoteke (pred katero se je, odkar ji nasproti stoji centrala Kraljev ulice, tudi ustvarila nova scena) so se sestali, da bi znova pozvali župana k reševanju problema.

Ideje so bile različne, od manj do bolj rigoroznih. Od te, da bi poskusili narkomane pregnati ali vsaj »prevzgojiti« z rednim čiščenjem nesnage, ki jo puščajo za sabo, do te, da bi za nekaj časa odstranili klopi iz parka, da se tam ne bi mogli zadrževati.

Zanemarjeno muzejsko ploščad bi lahko na novo oživili z rednimi kulturnimi dogodki in programom ter s postavitvijo kavarne, ki bi privabila nove obiskovalce ter s tem odgnala narkomane in objestno mladino, ki se večinoma shaja na odročnih, zapuščenih krajih. Glede parka Tabor so se navzoči v večini strinjali, da bi na lastne stroške najeli varnostnike, ki bi park varovali 24 ur na dan.

Lani so na župana Zorana Jankovića že naslovili pobudo in ta se je celo odzval povabilu na njihovo čistilno akcijo ter jim tedaj obljubil, da bo v bližnji okolici odvisnikom zagotovil odmaknjen prostor z mizami, klopmi, nadstreškom, zbiralniki za odpadke in prenosnimi sanitarijami. A takega prostora občina do danes ni uredila.

Varne sobe še kar ni

Predstavniki civilne javnosti pravijo, da se zavedajo, da s preganjanjem skupina uporabnikov drog ne bo izginila. »Represivni odzivi v vseh letih niso bili učinkoviti, kar se je pokazalo tudi letos, ko je policija poostrila nadzor na območju Tabora, problematika pa se je preselila na nove lokacije – muzejsko ploščad, območje med Metelkovo in bloki na Resljevi ter pred dnevni center društva Kralji ulice na Miklošičevi,« je povedal Borut Bah iz Stigme.

Zadeva je kompleksnejša in društvo Stigma mestu že dolgo ponuja rešitve, podprte z raziskavami in analizo primerov dobre prakse iz tujine.

»Na Taboru bi bilo treba zagotoviti javna stranišča ter programe oziroma prostore, v katere bi se vključevala populacija, ki tam preživlja večino dneva. Verjetno bi bilo znova treba razmisliti o prostorih, v katerih bi bila dovoljena uporaba alkohola in drog – podobno kot so problem javne uporabe drog in alkohola rešili v mnogo evropskih državah,« pravi Bah, ki si v okviru društva Stigma že nekaj časa prizadeva za ureditev varne sobe (o čemer smo v Delu podrobno poročali), ki bi po prepričanju pobudnikov poleg zmanjšanja zdravstvenih tveganj za uporabnike drog zmanjšala tudi tveganje za lokalno skupnost.

»Z umikom uporabnikov v nadzorovane prostore se dokazano zmanjša uporaba drog v skupnosti, s tem pa tudi količina odvrženega pribora za injiciranje na javnih vecejih in v parkih. Tako se zmanjša tudi možnost, da prebivalci pridejo v stik s potencialno okuženim priborom,« je pojasnil Bah. Na javnih straniščih in na nekaterih krajih, kjer se zadržujejo odvisniki, so že nekaj časa nameščeni zbiralniki za rabljene igle, vendar pogosto ne dosegajo svojega namena.

Za povečavo kliknite na infografiko.

56 kilogramov odvrženih igel

Snaga je lani pobrala 30 kilogramov igel v javnih sanitarijah in 26 kilogramov na drugih javnih površinah. Največ jih najdejo na javnih straniščih v Plečnikovem podhodu, na Tromostovju, pri Mesarskem in Zmajskem mostu ter na Špici. Kljub temu da je v moškem stranišču na Tromostovju nameščen poseben zabojnik za zbiranje igel, delavci Snage opažajo, da uporabniki igle puščajo v straniščnih kabinah ali jih odmetavajo v koše za higienski papir.

Na Snagi je 48 delavcev, ki prihajajo v stik z infektivnimi odpadki (čiščenje občinskih cest, javnih sanitarij in javnih zelenih površin), opravilo usposabljanje na nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Kopru. Znanje, ki obsega teoretični in praktični del, morajo obnavljati, so nam odgovorili s Snage.

Zbrani predstavniki organizacij, ki delujejo na območju Tabora, so se za zdaj dogovorili, da bodo župana Jankovića znova spomnili na njegove obljube. Lokalna skupnost, ki se že nekaj let sama spopada z omenjeno težavo, se zaveda, da bi bilo smiselno urediti varno sobo v okolju, kjer problem nastaja, kjer se torej uporabniki drog zadržujejo, ne pa je odriniti nekam na obrobje mesta, kamor nihče ne bi hodil.

Toda za to bi bilo treba spremeniti razmišljanje v celotni soseski, menijo v parku Tabor, kjer si želijo, da bi okoliški stanovalci pobudi in argumentom za varno sobo prisluhnili. Predvsem pa bi se po njihovem reševanja te problematike sistemsko in s sodelovanjem civilnih iniciativ morali skupaj lotiti tako MOL kot država.

Mesto v boj s programi in terenskimi akcijami

Na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo menijo, da se s problematiko nedovoljenih drog dokaj uspešno spopadajo. Vrsto let potekajo aktivnosti in preventiva na tem področju, k čemur naj bi prispeval tudi izobraževalni center za potrebe zdravstvenega doma na Metelkovi, ki ga nameravajo zgraditi na mestu objektov nekdanje avtošole »za zidom«.

Letos bo občina z razpisom za sofinanciranje programov socialnega varstva in varovanja zdravja Ljubljana – zdravo mesto podprla številne nevladne organizacije, med njimi društvo Up, Stigmo, DrogArt, Šent in društvo Projekt človek.

V navedene programe je bilo v preteklih letih vključenih več kot sedem tisoč ljudi na leto. Na mestnem oddelku pojasnjujejo, da področje preprečevanja in zdravljenja od uporabe nedovoljenih drog država ureja v okviru javne zdravstvene službe, ki jo financira zavod za zdravstveno zavarovanje: »V Ljubljani v okviru univerzitetne psihiatrične klinike deluje center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, v Sloveniji pa poleg ljubljanskega še 19 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog – program substitucijskega zdravljenja (metadon). V ljubljanski občini ga izvaja ZDL.«

***

O tem, zakaj Ljubljana še vedno nima varne sobe za injiciranje drog, si preberite v pogovoru z Borutom Bahom iz Društva Stigma. Danes ob 12 uri na Delo.si.