Nova knjižnica za slepe še brez ustreznih prostorov

Ljubljana – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije išče prostore za novo, večjo knjižnico za slepe, slabovidne in ljudi z motnjami branja. Občina in država sta jim ponudili več prostorov, vendar niso bili primerni. Vseeno načrtujejo, da bodo ustrezne našli v prvih mesecih prihodnjega leta.

»Ponujeni prostori za potrebe nove knjižnice niso bili primerni. Bodisi je bila lokacija neprimerna, bodisi so imeli premajhno površino ali neustrezno razporejene uporabne površine, bodisi so bili v zelo slabem stanju, tako da bi bili potrebni posegi onkraj naših finančnih in časovnih omejitev,« je povedal predsednik zveze Tomaž Wraber. Pravi, da zdaj na podlagi izdelane prostorske študije preverjajo možnosti najema ustreznih prostorov na trgu in načrtujejo, da jih bodo dobili v nekaj mesecih.

Evropski denar za novi model knjižnice

Slepi že dlje časa opozarjajo, da je skoraj sto let stara društvena knjižnica Minke Skaberne za slepe in slabovidne na Groharjevi 2 pretesna, tudi kadrovske razmere že dolgo ne ustrezajo potrebam. Novi model knjižnice tako nastaja v okviru projekta, ki je vreden 2,7 milijona evrov in bo trajal do februarja 2015; 85-odstotno se financira iz evropskega socialnega sklada, razliko bo prispevalo ministrstvo za kulturo.

Ideja pa je stara že več let. Po besedah Tatjane Likar, nižje bibliotekarske svetnice in sekretarke na ministrstvu za kulturo, so že velikokrat opozorili, da bi knjižničnim storitvam za slepe in slabovidne veljalo nameniti več pozornosti in se pri tem zgledovati po državah z urejenimi tovrstnimi knjižnicami. Kar nekaj predlogov za boljše storitve, med katerimi je potreba po tesnejšem sodelovanju med invalidskimi organizacijami in splošnimi knjižnicami, so imeli tudi ob spremljanju vladnega akcijskega programa za invalide 2007–2013, ki je nastal pred sedmimi leti. Leta 2010 pa je bila izvedena posebna študija Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu knjižnic, ki je potrdila, da je treba pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne izboljšati.

Knjižnica za slepe, ki živi že skoraj sto let, ima glede na število potencialnih uporabnikov (10.000) premalo zaposlenih, premajhen prirast gradiva in neustrezne prostore. Manjka ji ustrezna tehnična in programska oprema za reprodukcijo publikacij v tehnikah, ki so prilagojene slepim in slabovidnim. Tehnična kakovost avdioposnetkov je slaba. Zaradi pomanjkanja denarja pa knjižnica ne more vpeljati sodobnih tehnoloških rešitev, kot je zvočni zapis daisy, ki v primerjavi z zapisom mp3 omogoča boljšo navigacijo po besedilu in je namenjen tudi dislektikom. Poleg tega je društvena, kar pomeni, da njenih storitev ne morejo uporabljati drugi z motnjami branja, na primer dislektiki, osebe po poškodbi glave in drugi, ki niso člani društva oziroma nimajo statusa invalida, razlaga Likarjeva.

Gradiva za slepe je premalo

Na ministrstvu so tako pripravili idejni osnutek projektnega predloga za novo knjižnico slepih in slabovidnih. Ker denarja iz rednih virov zanjo ni bilo, so se prijavili na razpis za sredstva evropskih socialnih skladov in bili uspešni. Projekt predvideva, da se bo specializirana osrednja knjižnica za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja povezala v mrežo splošnih knjižnic in koordinirala storitve za slepe in slabovidne v okviru knjižnične dejavnosti kot javne službe. Tako bodo slepi, slabovidni ter drugi z motnjami branja do njim prilagojenega gradiva še bolj lahko dostopali tudi v splošnih knjižnicah; prilagojeno gradivo je slepim sicer tam že dostopno, vendar ga je premalo.

Gradivo, ki bo na voljo slepim in slabovidnim ter ljudem z motnjami branja, bo enako v osrednji knjižnici za slepe in v splošnih knjižnicah, pravi Likarjeva. Pomembno je, da vsem uporabnikom knjižnic, ne le tistim s posebnimi potrebami, knjižnice ponudijo možnost vsebinske in tehnološke izbire publikacij: tiskane in elektronske publikacije s povečanim tiskom ali ustrezno oblikovane in urejene publikacije, pa tiste v brajici ter z različnimi vrstami zvočnega zapisa, od tradicionalnih do naprednih.

Kot še opozarja Likarjeva, se moramo zavedati, da bo zaradi vse daljše življenjske dobe in številnih škodljivih vplivov na naše oči sčasoma čedalje več ljudi potrebovalo prilagojeno knjižnično gradivo. Zato bo treba storitve knjižnice slepih in slabovidnih tudi po koncu projekta, torej po februarju 2015, še dopolnjevati in zagotoviti, da bodo resnično na voljo vsem uporabnikom v Sloveniji.

Občina: Aktivno sodelujemo pri iskanju prostorov

Iskanje prostorov za novo knjižnico je omenjeno tudi v občinski strategiji razvoja kulture do leta 2015, zato nas je zanimalo, kako MOL pri tem pomaga. Na mestnih oddelkih za ravnanje z nepremičninami in za kulturo pravijo, da občina pri iskanju teh prostorov že dlje časa aktivno sodeluje. Od občinskih nepremičnin, ki so na voljo, so zvezi slepih in slabovidnih za novo knjižnico ponudili prostore na Parmovi 39 (tisoč kvadratnih metrov), na Zadobrovški 1 (1350 kvadratnih metrov), na Letališki 33 (660 kvadratnih metrov) in na Vilharjevi 33 (1370 kvadratnih metrov). Vendar se je izkazalo, da ponujeni prostori ne izpolnjujejo zahtevnih meril projekta, predvsem zaradi površine, slabega stanja in težavnega dostopa. »V MOL smo pokazali dobro voljo in ponudili več možnosti, ki jih zveza ni sprejela. Sicer pa je to državni projekt, zato pričakujemo aktivnosti tudi z njihove strani.«